Visoki Kavkaz

Visoki Kavkaz
Visoki Kavkaz
	Gorska pokrajina Arhiz
Najvišja točka
Vrh	Elbrus
Nadm. višina	5.642 m
Koordinate	43°21′18″N 42°26′31″E / 43.35500°N 42.44194°E
Dimenzije
Dolžina	1.200 km Z-SZ do V-JV
Geografija
	Satelitska slika
Države	Rusija, Gruzija in Azerbajdžan
Meji na	Mali Kavkaz

Visoki Kavkaz (azerbajdžansko Böyük Qafqaz, gruzinsko დიდი კავკასიონი, latinizirano: Didi K'avk'asioni; rusko Большой Кавказ, latinizirano: Bol'šoj Kavkaz) je glavno gorsko območje gorovja Kavkaz.

Gorovje se razteza na približno 1200 kilometrih v smeri Z-SZ do V-JV, med polotokom Taman v Črnem morju do polotoka Abšeron v Kaspijskem jezeru: od zahodnega Kavkaza v bližini Sočija na severovzhodni obali Črnega morja in seže skoraj do Bakuja na Kaspijskem območju.

Gorovje je tradicionalno razdeljeno na tri dele:

Zahodni Kavkaz, od Črnega morja do gore Elbrus
Srednji Kavkaz, od gore Elbrus do gore Kazbek
Vzhodni Kavkaz, od gore Kazbek do Kaspijskega jezera

Na vlažnejšem Zahodnem Kavkazu so gore močno gozdnate (listavci do 1500 metrov, iglasti gozd do 2500 metrov in alpski travniki nad drevesno mejo). V bolj suhem vzhodnem Kavkazu so gore večinoma brez dreves.

Meja med Evropo in Azijo

Povodje Kavkaza nekateri štejejo tudi za mejo med vzhodno Evropo in zahodno Azijo. Evropski del severno od povodja je znan tudi kot Ciskavkazija; azijski del na jugu kot Zakavkazje, kjer prevladuje pogorje Nizki Kavkaz in katerega zahodni del se zbliža z vzhodno Anatolijo.^[1]

Meja Rusije z Gruzijo in Azerbajdžanom poteka po večini dolžine Kavkaza. Gruzijska vojaška cesta (Darialska soteska) in Zakavkaška cesta prečkata to gorsko območje na nadmorskih višinah do 3000 metrov

Vode

Razvodje Kavkaza je bila meja med kavkaško provinco Ruskega imperija na severu in Osmanskim cesarstvom ter Perzijo na jugu leta 1801, vse do ruske zmage leta 1813 in Gulistanske pogodbe, ki je premaknila mejo Ruskega imperija tudi znotraj Zakavkazja.^[2] Meja med Rusijo in Gruzijo še vedno skoraj sledi razvodju (razen zahodne meje Gruzije, ki se razprostira južno od razvodja, in ozkega pasu ozemlja v severni Mcheti - Mtianetiji in severozahodni Kahetiji, kjer se Gruzija razprostira severno od razvodja), medtem ko ima Azerbajdžan v svojem severovzhodnem kotu pet okrožij severno od razvodja (Davači, Khačmaz, Qusar, Siazan, Quba).

Vrhovi

Elbrus, 5642 m, 43°21′18″N 42°26′21″E / 43.35500°N 42.43917°E / 43.35500; 42.43917 (Mount Elbrus) je najvišji vrh Evrope.
Dih-Tau, 5205 m, 43°3′N 43°8′E / 43.050°N 43.133°E / 43.050; 43.133 (Dykh-Tau)
Šhara, 5201 m, 43°01′N 43°10′E / 43.01°N 43.17°E / 43.01; 43.17 (Shkhara)
Koštan-Tau, 5151 m, 43°03′00″N 43°13′00″E / 43.05°N 43.2167°E / 43.05; 43.2167 (Koshtan-Tau)
Pik Šota Rustaveli, 4859 m, 43°01′33″N 43°02′37″E / 43.02592°N 43.04349°E / 43.02592; 43.04349 (Shota Rustaveli Peak)
Kazbek (Mkinvartsveri), 5047 m, 42°41′51″N 44°31′08″E / 42.69750°N 44.51889°E / 42.69750; 44.51889 (Kazbek)
Tebulosmta, 4493 m, 42°38′N 45°19′E / 42.64°N 45.32°E / 42.64; 45.32 (Tebulosmta)
Diklosmta, 4285 m, 42°33′N 45°48′E / 42.55°N 45.80°E / 42.55; 45.80 (Diklosmta)
Bazardüzü, 4466 m, 41°16′N 47°47′E / 41.27°N 47.79°E / 41.27; 47.79 (Bazardüzü)
Babadag, 3629 m, 41°03′N 48°17′E / 41.05°N 48.29°E / 41.05; 48.29 (Babadag)
Katyn-Tau, 4979 m, 43°01′50″N 43°02′08″E / 43.03069°N 43.03555°E / 43.03069; 43.03555 (Katyn-Tau)
Pik Puškina, 5033 m,43°00′51″N 43°04′12″E / 43.01422°N 43.07001°E / 43.01422; 43.07001 (Pushkin)
Džangi-Tau, 5051 m, 43°01′08″N 43°03′24″E / 43.01889°N 43.05671°E / 43.01889; 43.05671 (Janga)
Tetnuldi, 4858 m, 43°01′52″N 42°59′35″E / 43.03113°N 42.99319°E / 43.03113; 42.99319 (Tetnuld)
Ušba, 4710 m, 43°07′29″N 42°39′32″E / 43.12486°N 42.65901°E / 43.12486; 42.65901 (Ushba)
Ailama, 4525 m, 42°57′29″N 43°10′43″E / 42.95806°N 43.17861°E / 42.95806; 43.17861 (Ailama)

Prelazi

prelaz Darial
Maruhis Ugeltehili 43°23′N 41°22′E / 43.38°N 41.37°E / 43.38; 41.37 (Marukhis Ugheltekhili))
Pereval Kluhorskij 2786 m, 43°16′N 41°48′E / 43.26°N 41.80°E / 43.26; 41.80 (Pereval Klukhorskiy)
prelaz Mamison 2820 m, 42°43′N 43°48′E / 42.72°N 43.80°E / 42.72; 43.80 (Mamison Pass)
Gruzijska vojaška cesta (Džvris Ugeltehili) 2379 m, 42°30′N 44°27′E / 42.50°N 44.45°E / 42.50; 44.45 (Jvris Ugheltekhili)
prelaz Dübrar 2209 m, 40°58′N 48°38′E / 40.96°N 48.63°E / 40.96; 48.63 (Dübrar Pass)

Vrhovi Velikega Kavkaza

Sklici

↑ 18th-century definitions drew the boundary north of the Caucasus, across the Kuma–Manych Depression. This definition remained in use in the Soviet Union during the 20th century. In western literature, the continental boundary has been drawn along the Caucasus watershed since at least the mid-19th century. See e.g. Baron von Haxthausen, "Transcaucasia" (1854); review Dublin university magazine Douglas W. Freshfield, "Journey in the Caucasus", Proceedings of the Royal Geographical Society, Volumes 13–14, 1869.
↑ Encyclopædia Britannica o 1833, vol 5, p. 251.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Visoki Kavkaz.

[1] 18th-century definitions drew the boundary north of the Caucasus, across the Kuma–Manych Depression. This definition remained in use in the Soviet Union during the 20th century. In western literature, the continental boundary has been drawn along the Caucasus watershed since at least the mid-19th century. See e.g. Baron von Haxthausen, "Transcaucasia" (1854); review Dublin university magazine Douglas W. Freshfield, "Journey in the Caucasus", Proceedings of the Royal Geographical Society, Volumes 13–14, 1869.

[2] Encyclopædia Britannica o 1833, vol 5, p. 251.

[1]

[2]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Češka republika