Vijačnica

Vijačnica je vrsta gladke prostorske krivulje. Ta krivulja ima lastnost, da tangenta v vsaki točki tvori konstanten kot s premico, ki ji pravimo os. Primer vijačnice je spiralna vzmet. Kadar vijačnico izpopolnimo tako, da je podobna spiralni poševni ravnini, dobimo helikoid [1]. Minimalna ploskev vijačnice je helikoid[2].

Vrste vijačnic
[uredi | uredi kodo]

Vijačnice so lahko desno- ali levosučne. Kadar gledamo vzdolž osi vijačnice in če vrtenje v smeri urinega kazalca premika vijačnico proč od opazovalca, potem je vijačnica desnosučna. V nasprotnem primeru pa je levosučna. Kiralnost je lastnost vijačnice. Ni pa to lastnost načina gledanja. Levosučna vijačnica ne more izgledati kot desnosučna, razen če jo opazujemo v zrcalu.
Večina navojev vijakov je desnosučnih vijačnic. Vijačnica alfa ter obliki A in B DNK so desnosučne vijačnice. Oblika Z pa je levosučna.
Korak vijačnice je širina enega popolnega obrata vijačnice, kot bi ga izmerili vzdolž osi.
Dvojna vijačnica je sestavljena iz dveh skladnih vijačnic z isto osjo. Razlikujeta se samo s premikom vzdolž osi.[3]
Stožčasto vijačnico lahko definiramo kot spiralo na stožčasti ploskvi.
Krožna vijačnica ima konstantno ukrivljenost in konstantno torzijo.
Krivuljo imenujemo cilindrična ali splošna vijačnica[4], če tangenta tvori konstanten kot s fiksno premico v prostoru. Krivulja je vijačnica, če je razmerje ukrivljenosti s torzijo konstantno.[5]
Matematični opis vijačnice
[uredi | uredi kodo]Vijačnica je krivulja v trirazsežnem prostoru. Naslednja parametrizacija v kartezičnih koordinatah je vijačnica definirana z [2]
Ko parameter t raste, točka (x(t),y(t),z(t)) opiše desnosučno vijačnico s korakom 2π in polmerom 1.
V cilindričnih koordinatah (r, θ, h) je ista vijačnica določena z
- .
Krožna vijačnica s polmerom a in korakom 2 πb je določena z
Ukrivljenost in torzija
[uredi | uredi kodo]Ukrivljenost vijačnice je enaka
kjer sta
- a in b določena z zgornjo enačbo
Torzija krivulje pa je
kjer sta
- a in b določena z zgornjo enačbo
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- vijačnica alfa
- Boerdijk-Coxeterjeva vijačnica
- kolagen
- dvojna vijačnica nukleinske kisline
- helikoid
- tuljava
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Helikoid na MathWorld
- ↑ 2,0 2,1 Vijačnica na MathWorld
- ↑ Dvojna vijačnica
- ↑ O'Neill, B. Elementary Differential Geometry, 1961 pg 72
- ↑ O'Neill, B. Elementary Differential Geometry, 1961 pg 74
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Vijačnica na MathWorld (angleško)