Wikipedija:Glasovanja/Izreden odvzem statusa izbranim člankom z nezadostnimi pogoji
za | proti |
vzdržan | neveljaven |
vzdržana | komentar |
info | |
Vprašalniki | |
da | ne |
Srečanja | |
pridem | ne pridem |
ne vem še | vprašanje |
Ali naj se spodaj naštetim člankom z izbranim statusom, ki ne izpolnjujejo trenutno veljavnih meril za izbrane članke, po izrednem postopku odvzame status?
Rezultati in sklep glasovanja
[uredi | uredi kodo]Glasovanje je trajalo dva meseca, glasovalo je osem (8) registriranih sodelavcev Wikipedije. Sedem (7) jih je glasovalo ZA odvzem statusa IČ navedenim člankom, eden (1) pa je bil PROTI odvzemu. Sklep: 59 člankom, navedenim v spodnji tabeli, se s soglasjem skupnosti status izbranega članka odvzame. Ko/če se članki izboljšajo, razširijo ali drugače popravijo, gredo lahko v postopek ponovne pridobitve statusa IČ.
Glasovanje zaključil M★Zaplotnik edits 11:56, 4. september 2016 (CEST)
Ozadje in predmet glasovanja
[uredi | uredi kodo]Izbrani članki (IČ) so članki, ki sodijo po mnenju občestva Wikipedije med najboljše dosežke, ki jih lahko projekt ponudi obiskovalcem, in so tako tudi zgled za ustvarjanje drugih člankov. Preden članek pridobi izbrani status, mora iti skozi postopek večtedenskega izbirnega postopka, kjer se odločamo o njihovi ustreznosti na podlagi določenih pogojev, ki jih opredeljujejo merila za izbrani članek. Članek je sprejet med izbrano vsebino, če dobi najmanj štiri glasove podpore. Merila za IČ so sledeča:
- Članek je dobro napisan, celovit, točen, nepristranski in stabilen.
- (a) »Dobro napisan« pomeni, da je besedilo na kar se da visoki ravni.
- (b) »Celovit« pomeni, da članek zaobjame vsa pomembna dejstva in podrobnosti.
- (c) »Točen« pomeni, da je trditve mogoče preveriti v zanesljivih virih in da točno predstavlja s predmetom članka povezano objavljeno znanje. Trditve so podprte z navedbami zanesljivih zunanjih objav (glej preverljivost in brez izvirnega raziskovanja); sem spada razdelek »Viri« (ali sklicevanja), v katerem so navedeni viri in, kjer je treba, tudi navedki v samem besedilu. Za opis ustreznega navajanja virov glej navajanje virov. Za članke z opombami pod črto se priporoča oblika meta:cite.php.
- (d) »Nepristranski« pomeni, da članek predstavlja stališča pošteno in nepristransko (glej nepristranskost). Vendar pa imajo širše sprejeta stališča v člankih lahko večji pomen.
- (e) »Stabilen« pomeni, da članek ni neprestano predmet urejevalskih vojn in da se njegova vsebina ne spreminja iz dneva v dan. Vandalizem in izboljšave na podlagi pomislekov pregledovalcev so tu izvzeti.
- Članek ustreza slogovnim smernicam Wikipedije in ustreznih Wikiprojektov, kar pomeni, da ima:
- (a) jedrnat uvodni odstavek, ki povzame celotno temo in bralca pripravi na višjo raven podrobnosti v naslednjih odstavkih;
- (b) ustrezno hierarhično urejene podnaslove; in
- (c) daljše, vendar ne preobsežno kazalo vsebine.
- Kjer je treba, vsebuje slike z jedrnatimi napisi in sprejemljivim položajem avtorskih pravic.
- Je primerne dolžine in ostaja osredotočen na glavno temo, ne da bi postal pretirano podroben.
V prvih letih delovanja projekta merila in standardi za IČ niso bili popolnoma dorečeni, prav tako ne izbirni postopek. Tekom delovanja in razvoja Wikipedije smo sodelavci dorekli in poenotili standarde za IČ, tako da za vse članke veljajo sedanja merila. Spodaj našteti članki izhajajo še iz zgodnejših let projekta in tako že vrsto let ne zadostujejo enemu ali več bistvenim merilom za IČ, pri številnih pa poleg tega ni bil izveden ustrezen postopek izbiranja. Splošni dogovor veleva, da se problematične članke uvrsti v ponovni pregled izbranega članka (POPR), se jih poskuša izboljšati oz. dopolniti in se jih šele nato predlaga za odvzem oznake izbranega članka (PROO). Stanje dotičnih člankov se sicer skozi leta ni bistveno izboljšalo, navkljub številnim pozivom za izboljšanje (glej npr. dnevnik POPR glede Armenije in Gradu Sevnica ter še nezaključen predlog od Harriet Tubman) in debatam Pod lipo (glej npr. Puščava - izbrani članek?, Izbrani članki z metlo in Stanje izbranih člankov).
Glede na kronično stanje, ki se že vrsto let ni izboljšalo navkljub številnim pozivom in debatam, ter dejstvo, da naj bi bili IČ najboljši izdelki, ki jih lahko Wikipedija ponudi obiskovalcem, in za katere tako veljajo sedanji poenoteni in dorečeni standardi, je smiselno, da se spodaj naštetim IČ, v skladu z opredeljenimi merili, odvzame status in se s tem ohrani standard IČ.
Seznam problematičnih IČ
[uredi | uredi kodo]V spodnjem seznamu je naštetih 59 izbranih člankov, ki glede na zgornjo opredelitev že vrsto let ne zadostujejo sedanjim standardom niti ni pričakovati, da se bo stanje v naslednjih mesecih ali celo letih bistveno izboljšalo, navkljub številnim pozivom. Pri vsakem članku je dopisano, kateremu področju pripada ter po katerih merilih ne zadostuje statusu.
Članek | Področje | Pomanjkljivosti |
---|---|---|
Jupiter | astronomija, fizika in matematika | uvod, viri, celovitost (formacija, orbita in rotacija, zunajzemeljsko življenje, mitologija, zelo borna vsebina pri praktično vseh ostalih poglavjih) |
Fizika osnovnih delcev | astronomija, fizika in matematika | uvod, viri (samo en, praktično zastarel vir), celovitost (pregled subatomskih delcev, razširitev teorije, prihodnost raziskav), AV gradivo (predvsem pregledna slika delcev) |
Merkur | astronomija, fizika in matematika | pomanjkljivo citiranje, celovitost (razširitev magnetosfere, površinskih pogojev in površinske geologije) |
Neptun | astronomija, fizika in matematika | celovitost (formacija, orbita, podnebje), pomanjkljivo citiranje |
Nikolaj Kopernik | astronomija, fizika in matematika | uvod, brez citatov, celovitost (kontroverznost, narodnost, natančneje in celoviteje o samem Kopernikovem sistemu) |
Planetarna meglica | astronomija, fizika in matematika | citiranje, celovitost (zvezdne kopice, trenutne raziskave, skopa vsebina o značilnostih) |
Ptolemaj | astronomija, fizika in matematika | uvod, pomanjkljivo citiranje, celovitost (skromna vsebina o delu na področju optike in astrologije) |
Realno število | astronomija, fizika in matematika | uvod, nepreglednost vsebine (brez ustrezne razdelanosti/hierarhije), popolnoma brez virov, celovitost (predvsem aplikacija na ostalih področjih) |
Ulug-beg | astronomija, fizika in matematika | uvod, popolnoma brez virov |
Georg Ferdinand Cantor | astronomija, fizika in matematika | uvod, viri, razdelanost/nepreglednost vsebine, celovitost (povezava med religijo, matematiko in filozofijo, morda tudi izvor družine?) |
Superprevodnost | astronomija, fizika in matematika | uvod, celovitost (predvsem razširitev značilnosti superprevodnikov in zgodovina), pomanjkljivo citiranje, AV gradivo |
Zvezda | astronomija, fizika in matematika | popolnoma brez virov, celovitost (dejansko napol izdelan članek, brez opisa značilnosti, klasifikacije, zgodovine opazovanj ter poimenovanj) |
25. pehotna divizija (lahka) | vojaštvo in vojaška tehnologija | uvod, dopolnitev vsebine (od 2009 dalje), slog (dewikifikacija np.), viri/citiranje |
2. pehotna divizija (ZDA) | vojaštvo in vojaška tehnologija | posodobitev in dopolnitev vsebine, viri, slog (dewikifikacija np.) |
Bitka na Maratonskem polju | vojaštvo in vojaška tehnologija | uvod, citiranje, generalno nezadostna celovitost |
Darej I. | vojaštvo in vojaška tehnologija | uvod, brez merodajnih virov, celovitost (podrobneje o vojaških pohodih in strukturi oblasti) |
Limona | biologija, kemija in medicina | uvod, viri, celovitost (svetovna pridelava in poraba, nutricijska vrednost, druge uporabe) |
Nadzor rojstev | biologija, kemija in medicina | viri, celovitost (metode, prevalenca, vplivi na gospodarstvo in zdravje) |
Nebinovke | biologija, kemija in medicina | celovitost (ekologija, uporaba, taksonomija, podrobneje o cvetovih) |
Tobak | biologija, kemija in medicina | celovitost (predvsem svetovna pridelava in poraba, družbeni učinek), citiranje, slog |
Transgene rastline | biologija, kemija in medicina | celovitost in posodobitev vsebine, citiranje, AV gradivo |
Vpliv kajenja na zdravje | biologija, kemija in medicina | uvod, celovitost (poti izpostavljenosti, učinki po org. sistemih, mehanizmi delovanja) |
Bakiga | družboslovje | uvod, viri/citiranje, celovitost in razdelava vsebine |
Florence Nightingale | družboslovje | uvod, viri, celovitost (zapuščina, zelo skopa vsebina o samem življenju in delu) |
Harriet Tubman | družboslovje | uvod, viri, celovitost; praktično škrbina od članka |
Sveti Gregor iz Nise | družboslovje | uvod, citiranje/viri; glej tudi komentar na pog. strani |
Armenija | geografija in kraji | viri, celovitost; ustreza prej standardom za škrbino kot pa za IČ |
Črno morje | geografija in kraji | viri, generalno nezadostna celovitost |
Ernest Henry Shackleton | geografija in kraji | uvod, popolnoma brez virov, generalno nezadostna celovitost |
Krajinski park Goričko | geografija in kraji | citiranje/viri, razdelanost/dopolnitev vsebine na favno/floro, geografsko umeščenost in kulturno dediščino, prevelika razdrobljenost na občine |
Mošeja Omajadov | geografija in kraji | uvod, popolnoma brez virov, generalno pomanjkljiva vsebina, slaba razdelanost (zgodovina po obdobjih, arhitekturna zasnova, religiozni pomen) |
Park Güell | geografija in kraji | uvod, popolnoma brez virov, pomanjkljivo AV gradivo |
Thor Heyerdahl | geografija in kraji | uvod, citiranje, generalno pomanjkljiva vsebina |
Novo mesto | geografija in kraji | citiranje/viri, celovitost, nejasna hierarhija in razporeditev vsebine, slogovna neurejenost določenih odsekov, uvod |
Viski | hrana in pijača | pomanjkljivi viri in citiranje, celovitost (zgodovina, globalna poraba in prodaja, pomen v družbi) |
Dante Alighieri | jezikoslovje in književnost | uvod, viri, generalno nezadostna celovitost |
Arabska abeceda | jezikoslovje in književnost | uvod, popolnoma brez virov, generalno pomanjkljiva vsebina |
Edgar Allan Poe | jezikoslovje in književnost | uvod, viri/citiranje, generalno nezadostna celovitost |
France Prešeren | jezikoslovje in književnost | popolnoma brez virov, celovitost (literarni slog, podrobneje o pomembnejših delih!) |
Hepburnovo prečrkovanje | jezikoslovje in književnost | viri/citiranje, zgodovina razvoja prečrkovanja? |
Jules Verne | jezikoslovje in književnost | uvod, popolnoma brez virov, generalno nezadostna celovitost (praktično nobenega diskurza ni o samem literarnemu udejstvovanju!) |
Pablo Neruda | jezikoslovje in književnost | uvod, popolnoma brez virov, generalno nezadostna celovitost |
Rudyard Kipling | jezikoslovje in književnost | uvod, popolnoma brez virov, generalno nezadostna celovitost |
John Harrison | tehnologija | uvod, praktično brez evidentno uporabljenih virov in brez citatov, dewiki. letnic, boljša razdelitev vsebine, ki bi najprej uvedla splošen pregled problema določanja zemljepisnih dolžin, ter povezava z AV gradivom |
Upor (elektrotehnika) | tehnologija | viri, celovitost (predvsem podrobneje o različnih upornikih) |
Podzemna železnica | tehnologija | uvod, popolnoma brez virov, generalno nezadostna celovitost (glej de WP) |
Aleksander Nikolajevič Skrjabin | umetnost | uvod, popolnoma brez virov, celovitost in preglednost (življenje in kompozicija, filozofsko dojemanje/pomen barv v posebno poglavje) |
Michelangelo | umetnost | uvod, skopi viri, celovitost (predvsem podrobneje o posameznih pomembnejših delih) |
Leonardo da Vinci | umetnost | uvod, viri, generalno nezadostna celovitost, slaba preglednost nad udejstvovanjem v umetnosti in znanosti/tehniki |
Falklandska vojna | zgodovina | slovnica, viri/citiranje, generalno nezadostna celovitost |
USS Saratoga (CV-3) | vojaštvo in vojaška tehnologija | viri/citiranje, slog, celovitost (predvsem razvoj in konstrukcija) |
Nori konj | vojaštvo in vojaška tehnologija | celovitost (podrobneje o spopadih v letih 1876-77), razdelanost, pomanjkljivo citiranje, uvod |
Mikojan-Gurevič MiG-15 | vojaštvo in vojaška tehnologija | uvod, viri/citiranje, celovitost (predvsem operativna zgodovina) |
Lewis Burwell Puller | vojaštvo in vojaška tehnologija | uvod, viri, generalno nezadostna celovitost |
Heinz Guderian | vojaštvo in vojaška tehnologija | uvod, popolnoma brez virov, generalno nezadostna celovitost |
Krimska vojna | zgodovina | uvod, brez citatov, generalno nezadostna celovitost |
Uran (planet) | astronomija, fizika in matematika | pomanjkljiva/nezadostna celovitost praktično celotnega članka |
Puščava | geografija in kraji | uvod, viri, celovitost (več o flori in favni ter fizikalni geografiji, puščava na drugih planetih, relacija človeka do puščave) |
Grad Sevnica | zgodovina | uvod, celovitost (predvsem arhitektura, jasen oris zunanjih delo ter notranje konstrukcije), nejasna razdelitev vsebine, slogovni problemi (feljtonski ton pisanja, dewiki. notranjih povezav); dober primer na en. WP Bodiam Castle |
Glasovanje
[uredi | uredi kodo]Glasovanje se je pričelo 3. 7. 2016 in je trajalo do 3. 9. 2016.
Pravila glasovanja
[uredi | uredi kodo]Glasoval je lahko vsak uporabnik s pravico do glasovanja. Vsak je bil upravičen le do enega glasu. Glasovalci so pod predlog, ki ga podpirajo, dopisali # -~~~~
. Konsenz skupnosti se je odločil na podlagi večinskega rezultata.
Ostala navodila in pravila glasovanja: Če si glasovalec premisli, naj prečrta svoj glas s <s>...</s>
in odda novega pod drugačno možnost. Vzdržani glasovi ne štejejo. Komentar lahko odda vsakdo.
1.
[uredi | uredi kodo]Za odvzem izbranega statusa zgoraj naštetim člankom. Po odpravi pomanjkljivosti se lahko določen članek ponovno predlaga za promocijo v IČ.
- -IP 213 (pogovor) 21:48, 3. julij 2016 (CEST)
- --Sporti (pogovor) 10:08, 4. julij 2016 (CEST)
- — Yerpo Ha? 13:14, 4. julij 2016 (CEST); škoda za statistiko, ampak nimam boljše ideje. Menim pa, da so standardni pomisleki glede primerjave z 1984 neupravičeni; to, da je bil članek nekoč izbran, bo še vedno zabeleženo v vseh arhivih in na pogovorni strani.
- --Archangel 16:32, 4. julij 2016 (CEST)
- -- Jalen (pogovor) 11:38, 5. julij 2016 (CEST)
- --M★Zaplotnik edits 15:14, 1. avgust 2016 (CEST)
- -- Hinko Gnito (pogovor) 12:15, 11. avgust 2016 (CEST)
2.
[uredi | uredi kodo]Proti odvzemu izbranega statusa zgoraj naštetim člankom.
Komentarji
[uredi | uredi kodo]Dodaten argument za pomoč pri odločitvi: Wikimedia Deutschland v sodelovanju z nekaterimi navdušenci nad vesoljem planira poslati disk z izborom vsebine Wikipedije na Luno. Glasovanje o vsebini je pravkar končano in odločeno je, da bodo šli gor vsi izbrani članki v vseh jezikih. Mogoče bi se spodobilo, da gre res naš cvetober, pa do takrat je tudi priložnost, da sestavimo še kak izbrani članek o naši domovini. — Yerpo Ha? 09:49, 4. julij 2016 (CEST)
IČ naj bi bili najboljši članki in tudi zgled za pisanje člankov za nove uporabnike, kar zgoraj našteti članki pač niso. --Sporti (pogovor) 10:08, 4. julij 2016 (CEST)
Stvar je preprosta, kajti čas se spreminja, mi in Wikipedija pa z njim, se pravi je treba iti v korak s časom. Dovolj dolgo smo vlekli to stvar, marsikaj se je obljubljalo glede izboljšav in dopolnitev člankov, zgodilo pa se ni praktično nič. Druge izbire žal ne vidim, dotični članki mečejo slab odsev na celokupno izbrano vsebino.--Archangel 16:32, 4. julij 2016 (CEST)
A bi podaljšali glasovanje še vsaj za par tednov? Je namreč sezona dopustov in ostalih ne-digitalnih aktivnosti, kar se odraža v samo šest glasov dva dni pred koncem - ne ravno reprezentativen vzorec. — Yerpo Ha? 15:32, 1. avgust 2016 (CEST)
- Se strinjam s podaljšanjem. Predlagam tudi obvestilo na site notice, ki pritegne največ pozornosti. Pri tovrstnih glasovanjih, ki daljnosežno vplivajo na podobo wikipedije, je pomembno pridobiti odziv čim širšega kroga wikipedistov. M★Zaplotnik edits 17:05, 1. avgust 2016 (CEST)
- Se prav tako strinjam s predlogom.--Archangel 13:40, 2. avgust 2016 (CEST)
- Zgoraj navedene pomanjkljivosti se mi zdijo prehude in preostre, gledano retrospektivno – pmsm z nekaj malega spremembami bi se večino člankov dalo spraviti na ustrezen (in zahtevan) nivo. Zato tudi glas proti izbrisu. Več dela bo vloženega v ponovne izbire statusa, kot pa s popravami člankov za nazaj. Tudi popravki so izziv, če je treba iti v korak s časom. Zgled za argument preostrosti: članek o planetarnih meglicah nima nič manj prikazanih značilnosti kot npr. trenutni izbrani angleški članek. Pa tudi na kakšen način se oceni dovoljšnja količina značilnosti? --xJaM (pogovor) 18:44, 2. avgust 2016 (CEST)
- Najbrž res, ampak argument je, da se s temi članki že dolga leta nič ne dogaja, kljub temu, da vsake toliko kdo opozarja na njihove pomanjkljivosti (na čelu z Archangelom, ki je že leta 2010 sestavil kompleten seznam). In eni so res zelo slabi glede na merila. Očitno že ni tako malo dela ali volje potrebne - kar vem po lastnih izkušnjah, sem si že precej časa nazaj rekel, da bom uredil članek Puščava. Postopek za ponovno izbiro je v primerjavi s tem trivialnost. — Yerpo Ha? 18:52, 2. avgust 2016 (CEST)
Kaj pa če se pred izbrisom raje naredi razpredelnica (oziroma doda stolpec) s trenutno kakovostjo (recimo lestvica od 1 do 10), da se vidi kaj še manjka? Ne vem, če se od nas uporabnikov le ne zahteva preveč. Potem ukinimo tudi wikipedijo samo, saj ima le 'borih' 153 K člankov in po osnovnem izreku parakvazikvantne pralogike (bolj znanem kot izrek PKKPL) ne odgovarja trenutnemu potrebnemu številu. Trivialnost bi pmsm bila, če bi imeli za glasovanje bota. --xJaM (pogovor) 18:54, 2. avgust 2016 (CEST)
- Uh, super. Sem že bil tam, pa mi je ušlo iz glave. Luda kosa napušta pametnu glavu, ali kako že. --xJaM (pogovor) 19:10, 2. avgust 2016 (CEST)
@XJam: Če se članek iz zgornjega seznama ustrezno dopolni in popravi, se ga lahko mirne duše odstrani. Kdo se bo tega lotil in katerega članka, ne vem. Jezi me to, da se je neštetokrat opozarjalo na nepravilnosti, ostalo pa je samo pri besedah. Ne vem zakaj je tako velik problem ponovna izbira statusa, je res tako hud napor tistih par klikov in pogovor glede posameznega subjekta? Je to slučajno vprašanje na kaki drugi večji WP, od en., de. in naprej? Tam članek izgubi status že za manjše stvari: če se stvari ne skladajo, kot bi se mogle, in so prisotni tehtni argumenti, se od tukaj naprej ne pogovarjamo in pika, dokler se ne popravi/dopolni, NE BO imel statusa IČ. Zdi sem mi, da je sestava kvalitetnega izbranega članka hud miselni napor, od izbora literature, preko osnovanja samega poteka vsebine, pa do gradnje članka, poglavje za poglavjem. Velja tudi za večje popravke/dopolnitve. In to lahko traja tudi po teden ali dva.
Ne vem, če res mislimo kazati tako ogledalo drugim obiskovalcem. Še eno vprašanje: ali diskrepanco med samo slabo kvaliteto članka in izbranim statusom opazimo samo mi? Moje izkušnje mi preprosto govorijo, da ne. Če mislimo ponujati jagodni izbor, potemtakem dajmo dejansko ponuditi jagode.--Archangel 22:23, 2. avgust 2016 (CEST)
- Razumem. Komentiral sem tudi zato, ker je na seznamu pač nekaj člankov, ki sem jih sam urejal, in verjamem, da sem (tedaj) vložil kar nekaj energije v njih sestavo. Upam tudi, da ne zaman. Sploh mi v oči bode glede sestave, oblike in/ali celovitosti. Verjamem, da nekje obstajajo standardi, če ne že samo naše smernice. Ravno sem dal zgled za planetarno meglico, ki se po hitrem pregledu na angleški članek, nič kaj dosti ne razlikuje – saj je bil pisan od tam, slovenskih virov pa žal ni dosti. Nisem bil ravno zelo pozoren na tvoj seznam, pa vseeno, govorim splošno. Osebno mi ni problem popraviti tiste, kamor sem prispeval, in na druge (recimo gibanje Zemlje, ki sem mi je tedaj zdel odličen). Sam bi te članke dal, recimo, v kategorijo 1000 člankov, ki so potrebni za vsako wikipedijo, in jih v tem kontekstu nadgradil, ne pa bi jih sedaj izločeval. To se mi pač zdi lažje, čeprav sigurno ni lahko dopolnjevati članke in je včasih lažje sestavljati od začetka. Še posebej, ker je toliko (tudi aktivnih) uporabnikov in se pristopi in želje razlikujejo. Tudi se mi zdi, da je celovitost subjektivni pojem. Ali se to lahko meri bolj analitično? Osebno se mi do sedaj veliko izbranih člankov ni zdelo kaj posebnega, pa sem glasoval zanje, ker se zavedam, da gre tukaj predvsem za skupinsko delo – tudi kakovostno. Včasih se vprašam kam vsa ta stvar pelje. Ja, jagode so lep zgled. Primeren je tudi pmsm paradižnik sorte Lušt. Hočem povedat, da je Lušt kakovostni produkt, vendar bi ga težko izvažali npr. na Kitajsko. Upam, da se s ponujanjem tukajšnje takšne vsebine ne misli tako. Ni hudo, samo sem prepričan, da se teh člankov potem ne bo nikoli več izbiralo. Glede članka puščava glej tudi tamkajšnji dober Romanov komentar. Če on, ki je računalni(č)ar, pravi tako, potem je bilo gotovo lažje, ali se morda motim. Pri sestavah člankov spletne enciklopedije je dobrodošlo tudi znanje računalništva.
- Vidim tudi, da je bil v izboru članek o Tesli. Ali je to še sporno, in, če je, kaj? Res ne vem kako bi človek še drugače razdelal takšen članek. Me pač 'zmrazi', ko vidim 100 razdelkov v člankih o osebnostih. Sicer to prav nič ne pomeni. Kje piše npr. da nista dovolj že kar dva? --xJaM (pogovor) 23:27, 2. avgust 2016 (CEST)
- Hja, preglednost (npr. ločevanje v razdelke) in celovitost je treba prilagajati vsaki temi posebej, ampak to niti ni bistveno. Praktično vsi našteti imajo še druge, večje pomanjkljivosti, ni da bi manjkal recimo samo kak detajl iz življenja neke izbrane osebe in par naslovov poglavij. Tudi Puščava rabi še marsikaj poleg znotrajvrstičnega sklica ali dveh. Trud pa v nobenem primeru ni zaman, saj se ne pogovarjamo o izbrisu teh člankov, ki bodo še vedno služili izobraževanju bralcev (kar je naš glavni cilj). Samo označeni ne bodo kot nekaj najboljšega, kar smo ustvarili, ker pač niso več. Če uporabim tvoj primer Lušta - ko so njegovi pridelovalci začeli kot vrtičkarji, je bila gajba njihovega najboljšega verjetno nekaj precej drugačnega kot gajba najboljšega zdaj, ko imajo sistem kontrole kakovosti in vse drugo znanje. Ne bodo menda kazali nivoja z začetka, ko se bodo prebijali na kitajski trg. Pri vsej fleksibilnosti wiki sistema ne vidim, zakaj bi morali zvezdico obravnavati kot nekaj absolutnega - razen mogoče zaradi ponosa. Saj razumem, da so priznanja dobra osebna motivacija, zato tudi ne jemljemo statusa kar vsem povprek za vsako manjšo napako in smo čakali res dolgo ter naredili res pazljivo selekcijo. — Yerpo Ha? 07:49, 3. avgust 2016 (CEST)
- Ja, poučen je zgled Lušta, čeprav sem ga navedel bolj kot ne naključno. Morda pa bo prišel res kdaj dan, ko bo na tamkajšnjem trgu pristal slovenski paradižnik – ali pa sedaj, ko imajo Kitajci svoj vesoljski program, celo na police miz tajkonavtov, če se tako izrazim. Meni vseskozi vbijajo sicer v glavo, da se z vesoljskim programom ne da zaslužit ... Niti z izdelavo lopat preneseno v vesoljski prostor, če pretiravam, zaradi dodane vrednosti ne itd. Še ena stvar je. Za ureditev trenutno pomanjkljivih IČ je potrebna še posebej disciplina uporabnikov in v manjši meri, recimo, ustvarjalnost, ki je po svoje tudi ena odlika enciklopedij, pmsm ne tudi samo informativnost. Če po OMF parafraziram naslov članka ge. Harej na strokovnem seminarju o delu z matematično nadarjenimi učenci – Ustvarjalnost in sodelovanje tlakujeta pot do raziskovalne naloge (beri wikipedije). Poleg discipline za takšno delo, je potrebna tudi velika doza energije. Preprosta logika mi govori o enem zgledu, na primer, ali naj se lotim tega kar še manjka, ali naj morda kreiram trirazsežni realni, interaktivni in časovni model Celjskega gradu, kot sem si ga zamislil pred časom. Poleg jagod, so tudi biseri. Že tako ali tako npr. nikoli ni bilo dovolj časa za ureditev zvezdnih kart v slovenščini. Če je kdo kdaj pogledal takšne karte, je lahko videl koliko truda je npr. vloženo tja. Že znana Presekova zvezdna karta je zelo lep zgled za to. pmsm ni samo struktura člankov kar šteje, še veliko drugega je, kar zahteva že omenjeno ustvarjalnost. Mukotrpna izdelava razpredelnic, ipd. Bob Marley je nekoč lepo zapel: »I am a living Man, I've got work to do.« --xJaM (pogovor) 11:23, 3. avgust 2016 (CEST)
- In še ena zadeva je. Na primer Octopusov članek o Malteškem viteškem redu, večinoma spisan 2008, bi tedaj gotovo lahko bil že IČ, pa, če bi npr. uporabnik potem ne bil več tako aktiven ali sploh ne na wp, da bi ga danes lahko 'spravil v času primerni red', kam bi potem padla Alešova kritika - na celotno občestvo? Občestvo bo izbrisalo statuse, kdo bo pa članke spravil v red?
- @Yerpo: preglednost in celovitost že, vendar, če primerjava klasično enciklopedijo in takšno prosto spletno, recimo glede informacijskih polj (ip) za osebnosti, je to huda reč. Za species to še ni tak problem, to boš ti najbolj vedel, za vojne konflikte je že malo večji, za atomske delce, bolezni, substance, matematične grafe, ..., verjetno enako hud, za astronomska telesa npr. še malo hujši. Gremo s časom, jasno, tudi z ip in se jih trudimo prilagati in prilagajati. Ampak, pogled na klasično enciklopedijo je pmsm bolj celovit, kot pa IČ tukaj. Bolj slogovno sicer mislim, pa vseeno. No, lahko da so IČ generalno gledano poenoteni tudi v smislu pomenskosti. Za ip in wikipodatke je še sreča, da imamo Pinky, kot je nekdo že ugotovil. To sem tudi mislil. Tule si zapisal: »slog, +oprema«. Vsaka čast! He, he, uporabniki smo potem opremitelji. Motivacija, motivacija. Vsako leto, se mi samo ne zdi, več časa človek porabi za opremo. Saj ni čudnega, da se Aleš jezi – so samo obljube da bo boljše, pa nič. Saj ni časa za resne opremitelje. Aleš absolutno kritizira citate, jaz bi kritiziral še slog citatov, o čemer še ni bilo ustreznega konsenza, in to je gotovo moteče in jemlje motivacijo. Večkrat so dejali, da je ogromno področij in terminologij, vendar je enciklopedija ena. Nismo pa še na nivoju enciklopedije, ki je bila lepo prikazana v filmu Časovni stroj iz leta 2002. Tam je bilo vse IČ. Tudi pri Adamsu verjetno pri njegovem vodniku in enciklopediji. Angleški članek o vodniku, ki ni IČ, ima trenutno 21 razdelkov, madžarski članek, ki je IČ, jih ima 'samo' 18. Madžarom predlagam, da mu odvzamejo status. No, ja, forrásoki, ga bodo morda rešili pred odvzemom, ker Vogoni tudi IČ kontrolirajo Pa še tole – z vsakim dnem se človek nekaj nauči, pravijo. --xJaM (pogovor) 05:33, 5. avgust 2016 (CEST)
Kaj še podaljšamo glasovanje ali ga zaključimo?--Archangel 09:44, 4. september 2016 (CEST)
- Dva meseca je dovolj, relevantnih protiargumentov pa itak ni bilo. --IP 213 (pogovor) 10:45, 4. september 2016 (CEST)