Wikipedija:Pravopisni priročnik/Zapisovanje tujih zemljepisnih imen

Zapisovanje tujih zemljepisnih imen v slovenski Wikipediji sledi smernicam Organizacije združenih narodov, ki zapovedujejo uporabo endonimov – imen za geografske pojave v domačem jeziku na območju, kjer se pojav nahaja. Izjema so že uveljavljeni slovenski eksonimi (podomačena imena), ki jih uporabljamo kot del jezikovne dediščine, novih pa ni dovoljeno tvoriti.

Podomačena imena

• Slovar slovenskih eksonimov je dostopen na spletišču Termania, podaja priporočila o rabi.
• V slovenščini so standardizirana Imena držav in odvisnih ozemelj.
• Standardizirana so tudi imena izven meja RS, ki so zapisana v oklepaju na državni pregledni karti Slovenije v merilu 1 : 250.000 (dostopno na Državni pregledni karti Slovenije in na njeni hrbtni strani.

Prečrkovanje endonimov

Mehki šumevci. Slovenski pravopis rabo mehkih šumevcev oz. šumnikov ć, ś, ź, ʒ́ dopušča, lahko pa jih zapisujemo tudi po domače. Po dogovoru jih na Wikipediji zapisujemo z navadnimi šumniki č, ž, š, dž iz slovenske abecede.

Imena v nelatiničnih pisavah

Imena, ki so izvorno v nelatiničnih pisavah, prečrkujemo v latinico po pravilih v Slovenskem pravopisu (navodila o transkripciji nelatiničnih pisav so v sklepnem delu Pravil).

Kitajske pismenke so poseben primer. Ljudska republika Kitajska uporablja pinjin kot uradni sistem romanizacije (je tudi mednarodni standard ISO 7098:2015), po Slovenskem pravopisu pa zapis domačimo. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS se o tem vprašanju še ni opredelila, zato uporabimo podomačeni zapis, v uvodni vrstici pa navedemo tudi pinjinskega.

Imena v pisavah, ki jih Slovenski pravopis še ne pozna, prečrkujemo po transkripcijskih ključih OZN, pri čemer angleška dvočrkja v duhu SP, dosedanje domače prakse in prakse v drugih jezikih na Wikipediji zapišemo z eno črko (kh > h, gh > g, dh > d, ts > c, sh > š, ch > č, zh > ž, ss > s, y > j, q > k ipd.).

Imena v pisavah, za katere pri OZN prečrkovalni standard še ni uradno sprejet (npr. za armenščino), zapisujemo z upoštevanjem raznolikih zapisov v drugih Wikipedijah in domače rabe.

Iztočnica gesla v Wikipediji

Slovensko geslo o tujem kraju naj v iztočnici v oklepaju vsebuje tudi vse variantne zapise imena, zgodovinske in v razširjenih jezikih; če jih je veliko, jih lahko postavimo v samostojno poglavje o izvoru imena in preimenovanjih kraja. Če je izvirno ime v nelatinični pisavi, naj bo članek na naslovu v podomačenem zapisu, ki je tudi na prvem mestu iztočnice.

Zgledi iztočnic

Kasim ali Al Kasim (arabsko منطقة القصيم‎ al-Qaṣīm [alqɑˈsˤiːm], lokalna izgovorjava [elgəˈsˤiːm], zapisano po svetu tudi Qassim, Al-Qaseem, Al-Qasim, Gassim) je administrativna enota v Savdski Arabiji.

Artašat (armensko Արտաշատ, zgodovinsko grško Artaksata in Artaksiasata) je armensko mesto, ki je ime dobilo po vladarju Artaksiasu I.

Nepjido (Naypjidaw) (burmansko နေပြည်တော်), tudi Nay Pyi Taw ali Naypyitaw ([ˈnaɪ̯pɪdaʊ̯], burmansko [nèpjìdɔ̀]) je od leta 2005 glavno mesto Mjanmarja.

Dodatno gradivo

• Drago Kladnik: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen, 2007
• Drago Kladnik idr.: Slovenski eksonimi, 2013
• Drago Kladnik in Drago Perko: Slovenska imena držav, 2013
• Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (tudi na portalu Fran)
• GeoNames (zbirka geografskih imen po svetu)
• Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geodetska uprava Republike Slovenije, 2001.