Pojdi na vsebino

Monero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani XMR)
Monero
Enote
Množina:moneri
Trgovalni simbol:XMR
Natančnost:10−12
Podenote:
 1⁄1000millinero
 1⁄1000000micronero
 1⁄1000000000nanonero
 1⁄1000000000000piconero[1]
Razvoj
Prvotni avtor(ji):Nicolas van Saberhagen
Predstavitveni dokument:"CryptoNote v 2.0"
Začetna objava:18. april 2014 (2014-04-18)
Zadnja izdaja:0.18.1.2 / 29. september 2022 (2022-09-29)
Shramba kode:github.com/monero-project/
Stanje razvoja:dejavno
Operacijski sistem:Linux, Windows, macOS, Android, FreeBSD
Izvorni model:FOSS
Licenca:MIT License
Spletno mesto:getmonero.org
Denarnica
Shema časovnega žigosanja:dokaz o delu
Zgoščevalna funkcija:RandomX
Nagrada za blok:XMR 0,6
Čas bloka:2 minuti
Raziskovalec blokov:xmrchain.net
Količina v obtoku:~XMR 18,21 milijona
Omejitev obtoka:neomejeno

Monero ( /məˈnɛroʊ/; kratica XMR) je decentralizirana kriptovaluta. Uporablja javno distribuirano knjigo transakcij s tehnologijo za izboljšanje zasebnosti, ki zakriva transakcije, da bi dosegli anonimnost in zamenljivost. V omrežju lahko izda transakcije vsakdo, opazovalci pa ne morejo razbrati zneskov transakcij ali naslovov.

Monero je bil prvič izdan leta 2014. Protokol je odprtokoden in temelji na protokolu CryptoNote, ki ga je leta 2013 prvič opisal Nicolas van Saberhagen. Kriptografska skupnost je ta koncept uporabila za zasnovo monera in je vzpostavila njegovo glavno omrežje leta 2014. Monero uporablja za zakritje podatkov o transakciji [[krožni podpis|krožne podpise], dokaze z ničelnim vedenjem, »zakrite naslove« in načine za zakritje IP-naslovov. Te možnosti so vgrajene v protokol, čeprav upoorabniki lahko delijo svoje ključe, če želijo tretjim osebam omogočiti pregled transakcij. Za izdajo novih kovancev in spodbujanje rudarjev za zaščito omrežja in potrjevanje transakcij uporablja zgoščevalno funkcijo dokaza o delu RandomX. RandomX je zasnovan tako, da je odporen proti ASIC-rudarjenju.

Monero ima tretjo največjo skupnost razvijalcev kriptovalut, za bitcoinom in ethereumom. Njegove zasebnostne lastnosti privlačijo ciferpankerje in uporabnike mehanizmov zasebnosti, ki pri bolj priljubljenih kriptovalutah niso na vojo. Vse več se uporablja v nelegalnih dejavnostih, kot so pranje denarja, plačila na temnem trgu, plačilazaradi izsiljevalskega programja in kriptougrabitve Ameriška Služba za notranje prihodke (IRS) je objavila nagrade za ponudnike, ki lahko razvijejo tehnike sledenja monera.[2]

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Korenine monera segajo v CryptoNote, kriptovalutni protokol, ki je bil najprej opisan v belem papirju Nicolasa van Saberhagna (domnevno psevdonim), objavljenem oktobra 2013.[3] Avtor je zasebnost in anonimnost opisal kot »najpomembnejša vidika elektronske gotovine« in sledljivost bitcoinov označil za »kritično napako«.[4] Uporabnik foruma Bitcointalk »thankful_for_today« je te ideje kodiral v kovanec, ki so ga poimenovali BitMonero. Drugi uporabniki foruma se niso strinjali z usmeritvijo »thankful_for_today« glede BitMonera, zato so ga leta 2014 razvejili tako, da so ustvarili monero. Monero se v esperanto prevede kot kovanec. Tako Van Saberhagen kot tudi »thankful_for_today« ostajata anonimna.

Monero ima za bitcoinom in ethereumom tretjo največjo skupnost razvijalcev. [4] Trenutni vzdrževalec protokola je južnoafriški razvijalec Riccardo Spagni.[5] Večina osrednje razvojne ekipe se je odločila ostati anonimna.[6]

Za izboljšanja monerovega protokola in lastnosti je deloma zadolžen laboratorij Monero Research Lab (MRL). Ta je del menjajoče se ekipe raziskovalcev, znanstvenikov, kriptografov in razvijalcev. Podobno kot jedrna ekipa ostaja del ekipe MRL anonimen ali drugače deluje psevdonimno.[7][8]

Zasebnost

[uredi | uredi kodo]
Krožni podpisi ustvarijo pri analizi verig blokov nedoločljivost.
Uradno distribuirani marketinški material, ki promovira kriptoanarhizem

Monerove ključne značilnosti so tiste, ki se nanašajo na zasebnost in anonimnost.[9][10][6] Čeprav gre za javno in decentralizirano knjigo, so naslovi uporabnikov in zneski transakcij zakriti.[11] To je drugače kot pri bitcoinu, pri katerem so vsi podatki o transakcijah, naslovi uporabnikov in zneski denarnic javni in pregledni.[10][6] Te lastnosti so moneru zagotovile zvestobo kriptoanarhistov, ciferpankerjev in zagovornikov zasebnosti.[4]

Transakcijski izhodi ali zapisi o uporabnikih, ki uporabljajo monero, so zakriti s krožnimi podpisi, ki združujejo pošiljateljeve izhode z drugimi lažnimi izhodi.[12] Šifriranje zneskov transakcij se je začelo leta 2017 z uvedbo zaupnih krožnih transakcij (RingCTs).[10][13] Razvijalci so uvedli tudi metodo dokaza z ničelnim vedenjem »Bulletproofs«, ki dokazuje, da je bila transakcija opravljena, brez podatka o njeni vrednosti.[14] Prejemniki monera so zaščiteni z »zakritimi naslovi«, ki jih ustvarijo uporabniki za prejem sredstev, niso pa sledljivi za lastnika kot opazovalca omrežja.[10] Te zasebnostne možnosti se v omrežju uporabljajo po privzetem,[10] čeprav uporabniki lahko delijo ključ zasebnega pogleda, da omogočijo pregled svoje denarnice tretjim osebam[15], ali ključ transakcije za pregled transakcije.[16]

Krožni podpisi

[uredi | uredi kodo]

Monero je nastal na podlagi protokola CryptoNote, ki enkratne krožne podpise uporablja kot osnovni kriptografski primitiv za zagotavljanje anonimnosti, zdaj pa temelji na RandomX, ki kaznuje rudarjenje z GPU in ASIC.[17] 10. januarja 2017 so bile uvedene zaupne krožne transakcije (RingCT), različica krožnih podpisov.[18] [19] RingCT imajo dve komponenti. Prva so krožni podpisi Večplastne povezljive spontane anonimne skupine (MLSAG), ki zakrijejo pošiljatelja transakcije. Druga so zaupne transakcije (CT), ki uporabljajo zavezo Pedersen za skritje zneskov transakcij.[20]

Zakriti naslovi

[uredi | uredi kodo]

Monero uporablja za skrivanje naslovov prejemnikov protokol za zakritje naslova z dvojnim ključem (DKSAP), s katerim ustvari enkratni zakriti naslov.[21] Tega ustvari pošiljatelj v imenu prejemnika z uporabo dveh podatkov. Prvi je skupna skrivnost, ustvarjena z dogovorom o Diffie–Hellmanovem ključu z eliptično krivuljo. Drugi je javni ključ prejemnika, ki aktivno preišče verigo blokov, zazna, ali je transakcija namenjena njegovemu naslovu, in za dostop do sredstev pridobi zasebni ključ tega enkratnega javnega ključa.[22]

Neprebojne zaščite

[uredi | uredi kodo]

Oktobra 2018 je monerova ekipa uvedla neprebojne zaščite, tj. neinteraktivni protokol NIZKP z ničelnim vedenjem (NIZKP).[23] [24] Pri razponskem preverjanju RingCT je nadomestil Borromove krožne podpise. Neprebojne zaščite so znatno zmanjšale velikost transakcij, kar je pospešilo preverjanje in zmanjšalo provizije.[25]

Dandelion++

[uredi | uredi kodo]

Monero uporablja za zakritje IP-naslovov naprave, ki je ustvarila transakcijo, postopek propagacije oddajanja transakcije. Nova podpisana transakcija se sprva posreduje samo enemu vozlišču v monerovem medvrstniškem komunikacijskem omrežju, za določitev, kdaj naj bo nova podpisana transakcija poslana samo enemu vozlišču ali oddana številnim vozliščem, pa se v postopku, imenovanem poplavljanje, uporablja večkraten verjetnostni postopek.[26] [27] [28] Zasnovo takega propagacijskega postopka za izboljšanje zasebnosti sta spodbudila rastoč trg za širokopovršinsko analizo kriptovalut in morebitna uporaba botnetov za to analizo.

Pregledovanje

[uredi | uredi kodo]

Zaradi izvorne zasnove monera tretje osebe privzeto ne morejo opazovati ali preverjati transakcij, vendar lahko udeleženci transakcij tretjim osebam posredujejo kriptografske informacije in dovolijo pregled. Lastnik denarnice lahko deli ključ zasebnega pogleda. Ključ zasebnega pogleda omogoča opazovanje sredstev, ki so poslana v denarnico, na ustrezajočem naslovu denarnice, vendar ga ni mogoče uporabiti za porabo teh sredstev.[29] Pošiljatelj monera lahko drugim tudi dokaže, da je bilo plačilo izvedeno. To stori z zagotovitvijo niza, imenovanega transakcijski ključ.[30] S transakcijskim ključem so vidni cilji vseh sredstev, prenesenih v eni transakciji.

Prizadevanja za sledenje transakcij

[uredi | uredi kodo]

Aprila 2017 so raziskovalci izpostavili tri glavne grožnje zasebnosti uporabnikov monera. Prva temelji na izkoriščanju velikosti krožnih podpisov in možnosti prikaza izhodnih zneskov. Druga, »izkoriščanje združevanja izhodov«, vključuje sledenje transakcijam, pri katerih dva izhoda pripadata istemu uporabniku, na primer pri pošiljanju sredstev samemu sebi (»vrtinčenje«). Tretja, »časovna analiza«, kaže, da je napovedovanje pravega izhoda v krožnem podpisu lahko preprostejše, kot se je domnevalo prej.[31] Razvojna skupina za monero je odgovorila, da je prvo skrb že obravnavala z uvedbo RingCT-jev januarja 2017, pa tudi z določitvijo minimalne velikosti krožnih podpisov marca 2016.[32]

Leta 2018 so raziskovalci v prispevku z naslovom »Empirična analiza sledljivosti v verigi blokov Monero« predstavili možne ranljivosti.[33] Monerova skupina se je na prispevek odzvala marca 2018.[34]

Septembra 2020 je kazenskopreiskovalni oddelek ameriške Službe za notranje prihodke (IRS-CI) objavil nagrado v višini 625.000 ameriških dolarjev za pogodbene izvajalce, ki bi lahko razvili orodja za pomoč pri sledenju monera, drugih kriptovalut z izboljšano zasebnostjo, bitcoinovega omrežja Lightning Network ali drugih protokolov »plasti 2«.[35][4] IRS je sporočila, da postajajo zasebnostni kovanci vedno bolj priljubljeni tako med vlagatelji kot med kriminalci. Naročilo je oddala skupinama za analizo verig bloko Chainalysis in Integra FEC.

Rudarjenje

[uredi | uredi kodo]
Monerov grafični uporabniški vmesnik Monero, ki se izvaja na oddaljenem vozlišču

Monero je zasnovan tako, da je odporen proti rudarjenju z integriranimi vezji (ASIC), ki se običajno uporablja za rudarjenje drugih kriptovalut, kot je bitcoin.[36] [37] Z manjšo učinkovitostjo ga je mogoče rudariti na strojni opremi za potrošnike, kot so x86, x86-64, ARM in grafični procesorji, kar je konceptna odločitev na podlagi nasprotovanja centralizaciji rudarjenja z ASIC-rudarjenjem,[38] povzročila pa je veliko priljubljenost monera med rudarji, ki za rudarjenje uporabljajo izkoriščevalsko programje.[39][40] In October of 2021 the Monero project introduced P2Pool,[41] a mining pool running on a sidechain which gives participants full control of their node as with solo mining configurations.[42]

Nezakonita uporaba

[uredi | uredi kodo]

Zaradi zasebnostnih lastnosti je monero postal priljubljena kriptovaluta za nedovoljene namene.[43] [44] [45]

Temni trgi

[uredi | uredi kodo]

Monero je običajno sredstvo menjave na temnih trgih.[10] Avgusta 2016 je temni trg AlphaBay svojim prodajalcem dovolil, da začnejo monero sprejemati kot alternativo bitcoinu. Agencija Reuters je leta 2019 poročala, da monero sprejemajo trije od petih največjih temnih trgov, čeprav je bil najpogostejša oblika plačila na teh trgih še vedno bitcoin.[43]

Rudarska zlonamerna koda

[uredi | uredi kodo]

Hekerji so vdelali zlonamerno kodo v spletna mesta in aplikacije, ki ugrabijo procesorje žrtev za rudarjenje monera.[46] [47] Konec leta 2017 so ponudniki storitev za zaščito pred virusi in zlonamerno kodo blokirali Coinhive, javaskriptno izvedbo rudarjenja monera, ki je bila vdelana v spletna mesta in aplikacije, v nekaterih primerih zaradi hekerjev. Coinhive je skript ustvaril kot alternativo oglasom; spletno mesto ali aplikacija bi ga lahko vdelala in uporabila CPU obiskovalca spletnega mesta za pridobivanje kriptovalute med uporabo vsebine spletnega mesta, pri čemer bi lastnik mesta ali aplikacije prejel odstotek izkopanih kovancev.[48] Nekatera spletna mesta in aplikacije so to storile brez obveščanja obiskovalcev, nekateri hekerji pa so to izvedli tako, da so porabili vse razpoložljive sistemske vire obiskovalcev. Posledično so skript blokirala podjetja, ki ponujajo naročniške sezname za blokiranje oglasov, protivirusne storitve in storitve proti zlonamernemu programju.[49] Coinhive so pred tem našli skrit v pretočnih platformah, ki so bile v lasti Showtima[50], pa tudi v dostopovnih Wi-Fi točkah kavarn Starbucks v Argentini. [51] Leta 2018 so raziskovalci našli podobno zlonamerno kodo, ki je rudarila monero in ga pošiljala Univerzi Kim Il-sung v Severni Koreji. [52]

Izsiljevalska koda

[uredi | uredi kodo]
Izsiljevalska koda, ki jo je leta 2021 uvedel REvil. Hekerji so zahtevali plačilo v moneru.[53]

Monero včasih uporabljajo skupine izsiljevalcev. Po podatkih CNBC je bil v prvi polovici leta 2018 monero uporabljen v 44 % kriptovalutnih izsiljevalskih napadov.[54]

Shadow Brokers, ena od skupin, odgovornih za napad z izsiljevalskim programjem WannaCry leta 2017, je poskušala odkupnino, ki so jo zbrali v bitcoinih, zamenjati za monero. Spletni mesti Ars Technica in Fast Company sta poročali, da je bila menjava uspešna,[55] [46] portal BBC News pa je poročal, da je ponudnik storitve, ki jo je poskušal uporabiti kriminalec ShapeShift, zanikal kakršen koli tak prenos.[56] Shadow Brokers so monero začeli sprejemati kot plačilo pozneje leta 2017.

Leta 2021 so CNBC, Financial Times in Newsweek poročali, da se je povpraševanje po moneru povečalo po izterjavi odkupnine v bitcoinih, plačani v kibernetskem napadu na Colonial Pipeline.[57] [4] [58] Maja 2021 je vdor prisilil upravnika plinovoda k plačilu 4,4 milijona dolarjev odkupnine v bitcoinih, čeprav je ameriška zvezna vlada naslednji mesec velik del sredstev zaplenila. Skupina za napadom, DarkSide, običajno zahteva plačilo bodisi v bitcoinu bodisi v moneru, vendar zaradi povečanega sledljivostnega tveganja za plačila v bitcoinih zaračuna 10–20-% premijo. Izsiljevalska skupina REvil je leta 2021 odpravila možnost plačila odkupnine v bitcoinih in sprejemala samo monero. Pogajalci skupin, ki žrtvam pomagajo plačati odkupnino, so se obrnili na razvijalce monera, da bi lahko razumeli to tehnologijo. Kljub temu je po poročanju CNBC bitcoin še vedno izbrana valuta, ki jo zahteva večina izsiljevalcev, saj zavarovalnice zaradi sledljivostnih vidikov niso pripravljene izplačevati odkupnin v moneru.

Regulativni odzivi

[uredi | uredi kodo]

Pripisovanje monera nezakonitim trgom je vplivalo na to, da so se nekatere borze odrekle ponudbi trgovanja z njim. To je uporabnikom otežilo menjavo monero za fiduciarne valute ali druge kriptovalute.[57] Borze v Južni Koreji in Avstraliji so zaradi regulativnih pritiskov monero in druge zasebnostne kovance odstranile s seznama trgovanih valut.[59]

Leta 2018 sta Europol in njegov direktor Rob Wainwright zapisala, da se bodo kriminalci v enem letu preusmerili z uporabe bitcoinov na monero, pa tudi ethereum, Dash in Zcash.[60] Bloomberg in CNN sta poročala, da je povpraševanje po moneru posledica tega, da so oblasti postale boljše pri nadzoru nad bitcoinom.[61]

Javnost

[uredi | uredi kodo]
  • Potem ko so številne spletne plačilne platforme po shodu Unite the Right leta 2017 ukinile dostop belim nacionalistom, so nekateri izmed njih, med njimi Christopher Cantwell in Andrew Auernheimer (»weev«), začeli uporabljati in promovirati monero.[62] [63]
  • Decembra 2017 je monerova ekipa objavila sporočilo o partnerstvu s 45 glasbeniki in več spletnimi trgovinami, da bi se monero lahko uporabljal kot način za plačilo blaga.[64] [46]
  • Novembra 2018 je projekt Bail Bloc izdal mobilno aplikacijo, ki rudari monero za zbiranje sredstev za obdolžence z nizkimi dohodki, ki drugače ne morejo pokriti varščine.[65] [66]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Moneropedia: Denominations«.
  2. ↑ Phillips Erb, Kelly. »IRS Will Pay Up To $625,000 If You Can Crack Monero, Other Privacy Coins«. Forbes.com. Forbes. Pridobljeno 11. oktobra 2021.
  3. ↑ »Monero, the Drug Dealer's Cryptocurrency of Choice, Is on Fire«. WIRED. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2018. Pridobljeno 22. novembra 2017.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Murphy, Hannah (22. junij 2021). »Inside monero, emerging crypto of choice for cybercriminals«. Financial Times. Pridobljeno 22. junija 2021.
  5. ↑ Melendez, Steven (18. december 2017). »Highly Anonymized Cryptocurrency Monero Peeks Out Of The Shadows«. Fast Company (v ameriški angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Sigalos, MacKenzie (13. junij 2021). »Why some cyber criminals are ditching bitcoin for a cryptocurrency called monero«. CNBC (v angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  7. ↑ »Monero Research Lab (MRL)«.
  8. ↑ »Workgroups«.
  9. ↑ Hern, Alex (11. december 2017). »Missed the bitcoin boom? Five more baffling cryptocurrencies to blow your savings on«. The Guardian. ISSN 0261-3077. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2018. Pridobljeno 11. decembra 2018.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 »Monero, the Drug Dealer's Cryptocurrency of Choice, Is on Fire«. WIRED. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2018. Pridobljeno 22. novembra 2017.
  11. ↑ Wilson, Tom (15. maj 2019). »Explainer: 'Privacy coin' Monero offers near total anonymity«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 11. junija 2021.
  12. ↑ »Moneropedia: Ring Signature«.
  13. ↑ »Bittercoin: true blockchain believers versus the trough of disillusionment«. TechCrunch. 13. marec 2017. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2018. Pridobljeno 19. decembra 2018.
  14. ↑ Alsalami, Nasser; Zhang, Bingsheng (2019). "SoK: A Systematic Study of Anonymity in Cryptocurrencies". 2019 IEEE Conference on Dependable and Secure Computing (DSC). pp. 1–6. DOI: 10.1109/DSC47296.2019.8937681.
  15. ↑ »How to Verify Your Funds with a Private View Key«. monero.how. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2021. Pridobljeno 18. maja 2021.
  16. ↑ »How to Prove Payment«. getmonero.org. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2021. Pridobljeno 18. maja 2021.
  17. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 24. marca 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  18. ↑ »Bittercoin: true blockchain believers versus the trough of disillusionment«. TechCrunch. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2018. Pridobljeno 19. decembra 2018.
  19. ↑ Sun, Shi-Feng et al. (2017). "RingCT 2.0: A Compact Accumulator-Based (Linkable Ring Signature) Protocol for Blockchain Cryptocurrency Monero". In Computer Security – ESORICS 2017. p. 456. DOI: 10.1007/978-3-319-66399-9_25.
  20. ↑ Han, Runchao et al. (2019). "Evaluating CryptoNote-Style Blockchains". In Information Security and Cryptology: 14th International Conference, Inscrypt 2018. p. 32. DOI: 10.1007/978-3-030-14234-6_2.
  21. ↑ Fan, Xinxin (2018). "Faster Dual-Key Stealth Addresses for Blockchain-Based Internet of Things Systems". In Blockchain – ICBC 2018. pp. 129–130. DOI: 10.1007/978-3-319-94478-4_9.
  22. ↑ Helal, Mohammad; Asghar, Muhammad (2020). "Towards Preserving Privacy and Security in Blockchain". In Essentials of Blockchain Technology. CRC Press. p. 111. ISBN 978-0-367-02771-1.
  23. ↑ Bunz, Benedikt et al. (2018). "Bulletproofs: Short Proofs for Confidential Transactions and More". 2018 IEEE Symposium on Security and Privacy (SP). p. 315. DOI: 10.1109/SP.2018.00020.
  24. ↑ »Signal Adds Payments—With a Privacy-Focused Cryptocurrency«. Wired (v ameriški angleščini). ISSN 1059-1028. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2021. Pridobljeno 9. aprila 2021.
  25. ↑ Alsalami, Nasser; Zhang, Bingsheng (2019). "SoK: A Systematic Study of Anonymity in Cryptocurrencies". 2019 IEEE Conference on Dependable and Secure Computing (DSC). pp. 1–6. DOI: 10.1109/DSC47296.2019.8937681.
  26. ↑ Bojja Venkatakrishnan, Shaileshh; Fanti, Giulia; Viswanath, Pramod (13. junij 2017). »Dandelion: Redesigning the Bitcoin Network for Anonymity«. Proceedings of the ACM on Measurement and Analysis of Computing Systems. 1 (1): 22:1–22:34. arXiv:1701.04439. doi:10.1145/3084459.
  27. ↑ Fanti, Giulia; Venkatakrishnan, Shaileshh Bojja; Bakshi, Surya; Denby, Bradley; Bhargava, Shruti; Miller, Andrew; Viswanath, Pramod (13. junij 2018). »Dandelion++: Lightweight Cryptocurrency Networking with Formal Anonymity Guarantees«. Proceedings of the ACM on Measurement and Analysis of Computing Systems. 2 (2): 29:1–29:35. arXiv:1805.11060. doi:10.1145/3224424.
  28. ↑ »Dandelion for Monero«. www.monerooutreach.org. 3. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2021. Pridobljeno 8. maja 2021.
  29. ↑ »How to Verify Your Funds with a Private View Key«. monero.how. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2021. Pridobljeno 18. maja 2021.
  30. ↑ »How to Prove Payment«. getmonero.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2021. Pridobljeno 18. maja 2021.
  31. ↑ Kumar, Amrit et al. (2017). "A Traceability Analysis of Monero's Blockchain Arhivirano 2017-07-10 na Wayback Machine.". Cryptology ePrint Archive. Retrieved 2020-12-20.
  32. ↑ "An Unofficial Response to 'An Empirical Analysis of Linkability in the Monero Blockchain' Arhivirano 2020-11-24 na Wayback Machine.". GetMonero.org. Retrieved 2020-12-20.
  33. ↑ Moser, Malte et al. (2018). "An Empirical Analysis of Traceability in the Monero Blockchain". Proceedings on Privacy Enhancing Technologies. 2018 (3): 143. DOI: 10.1515/popets-2018-0025.
  34. ↑ "Response to "An Empirical Analysis of Traceability in the Monero Blockchain", Version 2 Arhivirano 2021-01-24 na Wayback Machine.". GetMonero.org. Retrieved 2020-12-20.
  35. ↑ Franceschi-Bicchierai, Lorenzo (2020-09-12). "The IRS Wants to Buy Tools to Trace Privacy-Focused Cryptocurrency Monero Arhivirano 2020-12-02 na Wayback Machine.". Motherboard. Retrieved 2020-12-17.
  36. ↑ »How a few companies are bitcoining it«. The Economist. 19. maj 2018. ISSN 0013-0613. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2018. Pridobljeno 11. decembra 2018.
  37. ↑ Gibbs, Samuel (13. december 2017). »Billions of video site visitors unwittingly mine cryptocurrency as they watch«. The Guardian. ISSN 0261-3077. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2020. Pridobljeno 11. decembra 2018.
  38. ↑ Oberhaus, Daniel. »What Is an ASIC Miner and Is It the Future of Cryptocurrency?«. www.vice.com (v angleščini). Vice Media. Pridobljeno 8. januarja 2022.
  39. ↑ Brandom, Russell (19. december 2017). »Backdoor coin-mining hacks are spreading as prices rise«. The Verge. Arhivirano iz spletišča dne 11. decembra 2018. Pridobljeno 11. decembra 2018.
  40. ↑ Palmer, Danny. »Cyber attackers are cashing in on cryptocurrency mining - but here's why they're avoiding bitcoin«. ZDNet. Arhivirano iz spletišča dne 26. marca 2019. Pridobljeno 11. decembra 2018.
  41. ↑ »Monero P2Pool«. GitHub. 23. april 2022.
  42. ↑ »Monero P2Pool is now live«. getmonero.org. 10. april 2022. Arhivirano iz spletišča dne 10. aprila 2022. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  43. ↑ 43,0 43,1 Wilson, Tom (15. maj 2019). »Explainer: 'Privacy coin' Monero offers near total anonymity«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 11. junija 2021.
  44. ↑ Kshetri, Nir (2018). "Cryptocurrencies: Transparency Versus Privacy". Computer. IEEE Computer Society. 51 (11): 99–111. DOI: 10.1109/MC.2018.2876182.
  45. ↑ »Meet Monero, the Currency Dark Net Dealers Hope Is More Anonymous Than Bitcoin«. Motherboard. 23. avgust 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2018. Pridobljeno 18. novembra 2018.
  46. ↑ 46,0 46,1 46,2 Melendez, Steven (18. december 2017). »Highly Anonymized Cryptocurrency Monero Peeks Out Of The Shadows«. Fast Company (v ameriški angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  47. ↑ Tung, Liam. »Android security: Coin miners show up in apps and sites to wear out your CPU | ZDNet«. ZDNet. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2017. Pridobljeno 22. novembra 2017.
  48. ↑ Thomson, Iain (19. oktober 2017). »Stealth web crypto-cash miner Coinhive back to the drawing board as blockers move in«. The Register. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2017. Pridobljeno 3. novembra 2017.
  49. ↑ Goodin, Dan (30. oktober 2017). »A surge of sites and apps are exhausting your CPU to mine cryptocurrency«. Ars Technica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2017. Pridobljeno 3. novembra 2017.
  50. ↑ »Showtime's Websites May Have Used Your CPU to Mine Cryptocoin While You Binged on Twin Peaks«. Gizmodo (v ameriški angleščini). 25. september 2017. Pridobljeno 22. junija 2021.
  51. ↑ »Hackers Hijacked an Internet Provider to Mine Cryptocurrency with Laptops In Starbucks«. www.vice.com (v angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  52. ↑ Kharpal, Arjun (9. januar 2018). »Hackers have found a way to mine cryptocurrency and send it to North Korea«. CNBC (v angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  53. ↑ Barrett, Brian (2. julij 2021). »A New Kind of Ransomware Tsunami Hits Hundreds of Companies«. WIRED. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2021.
  54. ↑ Rooney, Kate (7. junij 2018). »$1.1 billion in cryptocurrency has been stolen this year, and it was apparently easy to do«. CNBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2018. Pridobljeno 6. septembra 2018.
  55. ↑ Gallagher, Sean (4. avgust 2017). »Researchers say WannaCry operator moved bitcoins to "untraceable" Monero«. Ars Technica (v ameriški angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  56. ↑ »Wannacry money laundering attempt thwarted«. BBC News (v britanski angleščini). 4. avgust 2017. Pridobljeno 22. junija 2021.
  57. ↑ 57,0 57,1 Sigalos, MacKenzie (13. junij 2021). »Why some cyber criminals are ditching bitcoin for a cryptocurrency called monero«. CNBC (v angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  58. ↑ Browne, Ed (15. junij 2021). »Monero developer expects more criminal groups to use the crypto for ransoms«. Newsweek (v angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  59. ↑ Ikeda, Scott (2020-11-17). "South Korea's New Crypto AML Law Bans Trading of "Privacy Coins" (Monero, Zcash) Arhivirano 2020-12-16 na Wayback Machine.". CPO magazine. Retrieved 2020-12-17.
  60. ↑ Kottasová, Ivana (3. januar 2018). »Bitcoin is too hot for criminals. They're using monero instead«. CNNMoney. Pridobljeno 22. junija 2021.
  61. ↑ Kharif, Olga (2. januar 2018). »The Criminal Underworld Is Dropping Bitcoin for Another Currency«. Bloomberg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2021. Pridobljeno 4. junija 2021.
  62. ↑ Hayden, Michael Edison (27. marec 2018). »White supremacists are investing in a cryptocurrency that promises to be completely untraceable«. Newsweek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2019. Pridobljeno 6. septembra 2018.
  63. ↑ Cox, Joseph (5. marec 2018). »Neo-Nazis Turn to Privacy-Focused Cryptocurrency Monero«. Motherboard. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2018. Pridobljeno 6. septembra 2018.
  64. ↑ Shin, Laura. »Cryptocurrency Monero To Be Accepted By Musicians Such As Mariah Carey, G-Eazy, Sia For Holidays«. Forbes (v angleščini). Pridobljeno 22. junija 2021.
  65. ↑ »Mining cryptocurrency helps raise bail for those who can't | CBC Radio«. CBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2018. Pridobljeno 18. novembra 2018.
  66. ↑ »You Can Now Mine Cryptocurrency to Bail People Out of Jail«. Motherboard. 15. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2018. Pridobljeno 18. novembra 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Monero&oldid=6264598«