Gornji Egipt
Gornji Egipt (arabsko صعيد مصر, latinizirano: Saʿīd Miṣr, skrajšano الصعيد, El Ṣeʿīd, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Gornji Egipt se razteza od kataraktov nad sodobnim Asuanom navzdol ob Nilu (proti severu) do ozemlja med Dahšurjem in El-Ajaitom malo južno od sodobnega Kaira. Ozemlje med Sohagom in El-Ayaitom je znano tudi kot Srednji Egipt.
V arabščini se prebivalci Gornjega Egipta imenujejo Saidis in na splošno govorijo saidsko arabščino.
V Starem Egiptu se je Gornji Egipt imenoval tꜣ šmꜣw[1] – Dežela trsja ali Dežela bička.[2] Razdeljen je bil na 22 okrožij – nomov.[3] Prvi nom je bil približno tam, kjer je sodobni Asuan, 22. pa v Atfihu malo južno od Kaira.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Preddinastično obdobje
[uredi | uredi kodo]
Glavno mesto prazgodovinskega Gorjega Egipta je bil Nehen,[4] katerega glavna zavetnica je bila boginja Nehbet.[5]
Kamenodobne egipčanske kulture so približno do leta 3600 pr. n. št. temeljile na poljedelstvu in živinoreji.[6] Kmalu po tem letu je začela egipčanska družba rasti postajala bolj zapletena.[7] Pojavila se je značilna lončenina, podobna levantinski. Na široko se je začel uporabljati baker.[7] Egipčani so od Mezopotamcev prevzeli na soncu sušene zidake iz blata in arhitekturne elemente, vključno z oboki in dekorativnimi vdolbinami v zidovih.[7]
Vzporedno s temi procesi se je začelo povezovanje skupnosti in mest ob gornjem Nilu. Podobni prosesi so istočasno potekali tudi v Spodnjem Egiptu.[7] Vojne med Gornjim in Spodnjim Egiptom so bile pogoste,[7] dokler ni ralj Gornjega Egipta Narmer porazil svojih nasprotnikov v Nilovi delti in oba Egipta združil pod svojo oblastjo.[8]
Dinastično obdobje
[uredi | uredi kodo]Skoraj celo faraonsko obdobje Starega Egipta so bile upravno središče Gornjega Egipta Tebe. Po asirskem opustošenju se je pomembnost Teb zmanjšala. Pod Ptolemeji je se je prestolnica iz Teb preselila v Ptolemais Hermiou.[9] Gornji Egipt so simbolizirali bela krona hedžet, lotos in biček.
Srednji vek
[uredi | uredi kodo]V 11. stoletju je v Gornji Egipt pobegnilo veliko pastorialistov, znanih kot Hilalianci, od koder so se selili proti zahodu v Libijo in vse do Tunizije.[10] Vzroki za selitev so bili verjetno izčrpani pašniki v Gornjem Egiptu in začetek srednjeveškega toplega obdobja.[11]
20. stoletje
[uredi | uredi kodo]V 20. stoletju so se egiptovski vladarji naslavljali s »princ Saida«, se pravi princ Gornjega Egipta. Po ukinitvi kraljestva Egipt po egiptovski revoluciji leta 1952 je naslov še vedno uporabljal Mohamed Ali.
Seznam vladarjev Gornjega Egipta
[uredi | uredi kodo]Seznam je verjetno nepopoln in vsebuje nekaj nezanesljivih podatkov.
| Ime | Slika | Komentar | Datumi |
|---|---|---|---|
| Slon | Konec 4. tisočletja pr. n. št. | ||
| Bik | 4. tisočletje pr. n. št. | ||
| Škorpijon I. | Najstarejša grobnica v Umm el-Qa'abu je imela insignije škorpijona. | Okoli 3200 pr. n. št. (?) | |
| Iri-Hor |  |
Morda neposredni predhodnik Kaja. | Okoli 3150 pr. n. št. (?) |
| Ka[12][13] |  |
Ime se verjetno bere Sehen in ne Ka. Morda je bil neposredni predhodnik Narmerja. | Okoli 3100 pr. n. št. |
| Škorpijon II. |  |
Ime se morda bere Serket in je mora ista oseba kot Narmer. | Okoli 3150 pr. n. št. |
| Narmer |  |
Vladar, ki je združil Gornji in Spodnji Egipt.[14] | Okoli 3150 pr. n. št. |
Seznam nomov
[uredi | uredi kodo]
| Številka | Egipčansko ime | Glavno mesto | Sedanje glavno mesto | Prevod |
|---|---|---|---|---|
| 1 | Ta-Seti | Abu / Yebu (Elefantina) | Asuan | Dežela loka |
| 2 | Wetjes-Hor | Djeba (Apollonopolis Magna) | Edfu | Horov prestol |
| 3 | Nekhen | Nekhen (Hierakon polis) | al-Kab | Svetišče |
| 4 | Waset | Niwt-rst / Waset (Tebe) | Karnak | Žezlo |
| 5 | Harawî | Gebtu (Coptos) | Qift | Dva sokola |
| 6 | Aa-ta | Iunet / Tantere (Tentyra) | Dendera | Krokodil |
| 7 | Šešneš | Šešneš (Diospolis Parva) | Hu | Gong |
| 8 | Abdju | Abdju (Abydos) | al-Birba | Velika dežela |
| 9 | Min | Apu / Khen-min (Panopolis) | Akhmim | Min |
| 10 | Wadjet | Djew-qa / Tjebu (Aphroditopolis) | Edfu | Kobra |
| 11 | Set | Šašotep (Hypselis) | Shutb | Set (žival) |
| 12 | Tu-ph | Hut-Sekhem-Senusret (Antaeopolis) | Qaw al-Kebir | Gadja gora |
| 13 | Atef-Khent | z3wj-tj (Lycopolis) | Asyut | Gornja egiptovska smokev in gad |
| 14 | Atef-Pehu | Qesy (Cusae) | al-Qusiya | Spodnja egiptovska smokev in gad |
| 15 | Hare | Khemenu (Hermopolis) | Hermopolis | Zajec[15] |
| 16 | Ma-hedj | Herwer (?) | Hur (?) | Oriks, velika afriška antilopa[15] |
| 17 | Anpu | Saka (Cynopolis) | al-Kais | Anubis |
| 18 | Sep | Teudjoi / Hutnesut (Alabastronopolis) | el-Hiba | Set (bog) |
| 19 | Uab | Per-Medjed (Oxyrhynchus) | el-Bahnasa | Dve žezli |
| 20 | Atef-Khent | Henen-nesut (Heracleopolis Magna) | Ihnasiyyah al-Madinah | Južna egiptovska smokev |
| 21 | Atef-Pehu | Shenakhen / Semenuhor (Crocodilopolis, Arsinoë) | Fajum | Severna egiptovska smokev |
| 22 | Maten | Tepihu (Aphroditopolis) | Atfih | Nož |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ermann & Grapow 1982, Wb 5, 227.4-14.
- ↑ Ermann & Grapow (1982), Wb 4, 477.9-11
- ↑ The Encyclopedia Americana Grolier Incorporated, 1988, str. 34.
- ↑ Bard & Shubert (1999), str. 371.
- ↑ David (1975), str. 149.
- ↑ Roebuck (1966), str. 51.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Roebuck (1966), str. 52–53.
- ↑ Roebuck (1966), str. 53.
- ↑ Chauveau (2000), str. 68.
- ↑ Ballais (2000), str. 133.
- ↑ Ballais (2000), str. 134.
- ↑ Rice 1999, str. 86.
- ↑ Wilkinson 1999, str. 57f.
- ↑ Shaw 2000, str. 196.
- ↑ 15,0 15,1 Grajetzki 2006, str. 109–111.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ballais, Jean-Louis (2000). Conquests and land degradation in the eastern Maghreb. In Graeme Barker & David Gilbertson. Sahara and Sahel. The Archaeology of Drylands: Living at the Margin. Vol. 1, Part III. London: Routledge. str. 125–136. ISBN 978-0-415-23001-8.
- Bard, Katheryn A.; Shubert, Steven Blake (1999). Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt. London: Routledge. ISBN 0-415-18589-0.
- Brice, William Charles (1981). An Historical Atlas of Islam. Leiden: Brill. ISBN 90-04-06116-9. OCLC 9194288.
- Chauveau, Michel (2000). Egypt in the Age of Cleopatra: History and Society Under the Ptolemies. Ithaca, NY: Cornell University Press. ISBN 0-8014-3597-8.
- David, Ann Rosalie (1975). The Egyptian Kingdoms. London: Elsevier Phaidon. OCLC 2122106.
- Ermann, Johann Peter Adolf; Grapow, Hermann (1982). Wörterbuch der Ägyptischen Sprache. Berlin: Akademie. ISBN 3-05-002263-9.
- W. Grajetzki (2006). The Middle Kingdom of Ancient Egypt: History, Archaeology and Society. London : Duckworth. ISBN 9780715634356.
- Rice, Michael (1999). Who's Who in Ancient Egypt. London: Routledge. ISBN 978-0-415-15449-9.
- Roebuck, Carl (1966). The World of Ancient Times. New York, NY: Charles Scribner's Sons Publishing.
- Shaw, Ian (2000). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford, UK: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-280458-7.
- Wilkinson, Toby A. H. (1999). Early Dynastic Egypt. London: Routledge. ISBN 0-415-18633-1.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
