Pojdi na vsebino

Zoltán Ogrski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Zoltán Madžarski)
Zoltán Ogrski
veliki knez
Vladanje907- ca. 947?
PredhodnikÁrpád
NaslednikFajsz
Rojstvocca. 896
neznano
Smrt949
PotomciTaksony
RodbinaÁrpádovci
OčeÁrpád
Matineznana

Zoltán,[1] včasih tudi Zolta,[1][2][3][4] Zsolt,[1][2] Solt[1][2] ali Zaltaš[2] je v Gesti Hungarorum omenjen kot tretji knez Madžarov, ki je okoli leta 907 nasledil svojega očeta Árpáda, * ok. 896, † 949.

O obdobju med letoma 907 in 955 imamo zelo skope podatke o političnih razmerah v madžarski družbi. Po srednjeveških kronikah je bil Zoltán med letoma 907 in 947 tretji veliki knez madžarske kneževine.[5] Bil je peti in najmlajši sin velikega kneza Árpáda[6] Ob očetovi smrti je imel Zoltan le 12 ali 13 let, a naj bi bil kljub temu izbran za naslednika, mnogi poglavarji pa so se v njegovem času odločali za samostojne plenilske pohode.[7] Bil je oče velikega kneza Taksonyja, ki je v letih 927, 942 in 947 tudi sam vodil takšne pohode.[8]

Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970
Madžarska pred letom 925

Obstaja tudi mnenje, da je Zoltánova vladavina izmišljotina srednjeveških piscev, med tem, ko naj bi tedaj na Madžarskem vladal neki drugi pripadnik dinastije Árpádovcev[9] Morda je to bil celo že Fajsz.[8] Srednjeveške kronike namreč sporočajo, da je Árpádu na prestolu sledil Zoltán, njemu pa Taksony, toda v nasprotju s temi kronikami so madžarski plemiči na bizantinskem dvoru leta 948 s prve roke poročali, da je leta 848 na prestolu dejansko sedel Fajsz. [10]

V času, ko naj bi vladal Zoltán, se je končalo obdobje velikih madžarskih zmag. Prve ozemeljske izgube so nastopile v času, ko je na sosednjem Hrvaškem vladal Tomislav (910-928). Hrvati so Madžare premagali najkasneje do leta 925, a nad Slavonijo kot kaže niso vzpostavili resne oblasti, tako da se je v tej deželi vse do konca 11. stoletja ustvarjal prehodni prostor med madžarskimi in hrvaškimi vplivi.[11][12] Tako so na Hrvaškem glagoljaškemu ninskemu škofu Grgurju leta 925 lahko ponudili škofijo v Sisku, kar pomeni, da so Hrvati tamkaj očitno morali imeti nek šibkejši vpliv.[13] Leta 933 je sledil nov udarec, ko je nemški kralj Henrik I. Ptičar Madžare hudo porazil v bitki pri Merseburgu.[14] Nemški kralj je namreč leta 924 od Madžarov kupil devet let miru, se v tem času okrepil in preuredil nemško konjenico, nato pa leta 933 odklonil ponovno plačilo in se z zmago osvobodil dajanja odkupnin.[15] Poslej so Madžari napadali le še južno Nemčijo, vendar pa Madžari niso oslabeli, ker so po pohodu leta 934 dosegli, da jim je redno odkupnino vse do leta 970 dajal Bizanc.

Družina

[uredi | uredi kodo]

V družinskem drevesu so omenjeni samo njegovi najbližji znani sorodniki.[16][17]

Álmoš
ÁrpádMenumorut *
Zoltándaughter
Taksony
Ogrski kralji**

* Sodobni poznavalci še vedno razpravljajo o tem, ali je Menumorut resnična ali izmišljena oseba.[18][19]
** Vsi poznejši ogrski veliki knezi in kralji do leta 1301 so bili Taksonyjevi potomci.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Kristó, Gyula; Makk, Ferenc (1996). Az Árpád-ház uralkodói [=Rulers of the House of Árpád] (v madžarščini). I.P.C. Könyvek. ISBN 963-7930-97-3.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Zolta – Magyar Katolikus Lexikon«.
  3. ↑ Madgearu 2005, str. 26.
  4. ↑ Bowlus 1994, str. 254.
  5. ↑ Magyar-görög tanulmányok (Hungarian-Greek studies), Issue 24 Eötvös Lóránd Tudományegyetem, Görög Filológiai Intézet, omenja: Prince Zaltas (Zsolt) Árpád's son, (907-947)
  6. ↑ John Bagnell Bury, A history of the Eastern Roman Empire from the fall of Irene to the accession of Basil I, A.D. 802-867, Parts 802-867, Russell & Russell, 1965, p. 489
  7. ↑ Cambridge University Press (1968). The Magyars in the 10th Century. Str. 110.
  8. ↑ 8,0 8,1 Reuter, Timothy (1999). Medieval History III. c. 900- c. 1024. UK: Cambridge University Press. str. 554. ISBN 0521364477.
  9. ↑ Györffy György (1983). István király és műve. 2. kiadás. Budapest: Gondolat. ISBN 963 281 221 2.
  10. ↑ Engel, Pál (2001). The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary. United states: St. Martin Press. str. 18-19. ISBN 1-85043-977-X.
  11. ↑ Posavec, Vladimir (1997). Povijesni zemljovidi i granice Hrvatske u Tomislavovo doba. Iz: Radovi, št. 30. Zagreb, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu. str. 281-290. Str. 287-289.
  12. ↑ Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 72.
  13. ↑ Klaić (1990). Str. 74.
  14. ↑ Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. str. 20. ISBN 978-961-234-631-7.
  15. ↑ Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. str. 39. ISBN 961-213-148-1.
  16. ↑ Tóth 1994, str. 741.
  17. ↑ Kristó & Makk 1996, str. Appendix 1.
  18. ↑ Engel 2001, str. 11.
  19. ↑ Sălăgean 2005, str. 140.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Primarna vira

[uredi | uredi kodo]
  • Anonymus, Notary of King Béla: The Deeds of the Hungarians. Ur. Martyn Rady in László Veszprémy) (2010). V: Rady, Martyn; Veszprémy, László; Bak, János M. (2010). Anonymus and Master Roger. CEU Press; ISBN 978-963-9776-95-1.
  • Constantine Porphyrogenitus. De Administrando Imperio. Grško besedilo uredil Gyula Moravcsik, angleški prevod Romillyi J.H. Jenkins (1967). Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies. ISBN 0-88402-021-5.

Sekundarni viri

[uredi | uredi kodo]
  • Bowlus, Charles R. (1994). Franks, Moravians and Magyars: The Struggle for the Middle Danube, 788–907. University of Pennsylvania Press. ISBN 0-8122-3276-3.
  • Engel, Pál (2001). The Realm of St Stephen: A History of Medieval Hungary, 895–1526. I.B. Tauris Publishers. ISBN 1-86064-061-3.
  • Madgearu, Alexandru (2005). The Romanians in the Anonymus Gesta Hungarorum: Truth and Fiction. Romanian Cultural Institute, Center for Transylvanian Studies. ISBN 973-7784-01-4.
  • Sălăgean, Tudor (2005). "Romanian Society in the Early Middle Ages (9th–14th Centuries AD)". In Pop, Ioan-Aurel; Bolovan, Ioan (eds.). History of Romania: Compendium. Romanian Cultural Institute (Center for Transylvanian Studies). pp. 133–207. ISBN 978-973-7784-12-4.
  • Tóth, Sándor László (1994). "Zaltas". In Kristó, Gyula; Engel, Pál; Makk, Ferenc (eds.). Korai magyar történeti lexikon (9-14. század) [=Encyclopedia of the Early Hungarian History (9th-14th centuries)] (in Hungarian). Akadémiai Kiadó. str. 741. ISBN 963-05-6722-9.
Zoltán Ogrski
Rojen: ok. 895 Umrl: ok. 947
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Árpád 		Veliki knez
907 –ca. 947 		Naslednik: 
Fajsz
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoltán_Ogrski&oldid=6380068«