Zvezne države Brazilije

Zvezne države Brazilije
*Unidades federativas do Brasil*
Zvezne države Brazilije; Unidades federativas do Brasil
Kategorija	Zvezna država
Lokacija	Brazilija
Število	26 držav in 1 zvezno okrožje
Prebivalstvo	636.707 (Roraima) – 44.411.238 (São Paulo)
Površine	5761 km² (zvezno okrožje) – 1.559.168 km² (Amazonas)
Vlade	Državna vlada; vlada zvezne države;
Podrazdelitev	občine;

Zvezne države Brazilije (portugalsko unidades federativas do Brasil) so podnacionalne enote z določeno stopnjo avtonomije (samoupravljanje, samoregulacija in samozbiranje) ter opremljene z lastno vlado in ustavo, ki skupaj tvorita Zvezno Republiko Brazilijo. Obstaja 26 držav (estados) in eno zvezno okrožje (distrito federal). Države na splošno temeljijo na zgodovinskih, konvencionalnih mejah, ki so se razvile skozi čas. Zvezne države so razdeljene na občine, zvezno okrožje pa prevzame pristojnosti tako države kot občine.^[1]

Vlada

Vlada vsake zvezne države Brazilije je razdeljena na izvršilno, zakonodajno in sodno vejo.

Državno izvršilno vejo vodi guverner države in vključuje viceguvernerja, ki ju oba izvolijo državljani države. Guverner imenuje več državnih sekretarjev (vsakega zadolženega za določen resor) in državnega pravobranilca.

Državna zakonodajna veja oblasti je zakonodajna skupščina, enodomni organ, ki ga sestavljajo poslanci, ki jih izvolijo državljani države.

Sodstvo v vsaki državi sestavljajo sodniki, ki sestavljajo sodišča prve stopnje, in sodišče, ki je sodišče druge stopnje države in je sestavljeno iz sodnikov, imenovanih desembargadores. Sodniki se kvalificirajo z izpiti ali pa so imenovani.

Države so razdeljene na občine, ki imajo različne pristojnosti in se štejejo za avtonomne od držav. Občine imajo župana, podžupana in zbor svetnikov, vse izvolijo državljani občine, vendar nimajo ločenega sodstva.

Zvezno okrožje ima enako izvršilno, zakonodajno in sodno organizacijo kot država, vendar ni razdeljeno na občine, zato je njegovo ozemlje sestavljeno iz več upravnih regij. Te regije neposredno upravlja vlada zveznega okrožja, ki izvaja ustavna in pravna pooblastila, ki so enakovredna državnim in občinskim, s čimer hkrati prevzema vse obveznosti, ki izhajajo iz njih.

Fernando de Noronha ni občina, ampak državno okrožje Pernambuco (edino državno okrožje v državi). Upravljata ga generalni administrator, ki ga imenuje guverner Pernambuca, in svet, katerega člane izvolijo državljani okrožja.^[2]

Vse zvezne države in zvezno okrožje so zastopane v nacionalnem kongresu, vsaka s tremi senatorji in med osmimi in 70 poslanci, odvisno od njihove populacije. Državljani vseh držav in zveznega okrožja volijo te nacionalne predstavnike ter predsednika in podpredsednika.

Zgodovina

Sedanje države Brazilije sledijo svoji zgodovini neposredno do kapitanij, ki jih je ustanovila Portugalska po pogodbi iz Tordesillasa, ki je razdelila svet med Portugalsko in Španijo.

Prve upravne delitve Brazilije so bile dedne kapitanije (capitanias hereditárias), zemljišča, ki jih je portugalska krona podelila plemičem ali trgovcem z listino za kolonizacijo dežele. Prvo takšno kapitanstvo je bil otok São João, ki ga je leta 1504 podelil Fernão de Loronha. Celinsko ozemlje je bilo leta 1534 razdeljeno na kapitanije, ki so na splošno sledile črtam zemljepisne širine, čeprav so nekatere sledile poldnevnikom ali diagonalnim črtam.^[3] Vsak od nosilcev teh kapitanij je bil imenovan kapitan donat (capitão donatário). Kapetanije naj bi podedovali potomci imetnikov, vendar je krona ohranila moč, da jih ponovno pridobi.

Leta 1549 je portugalska krona imenovala Toméja de Souso za prvega generalnega guvernerja velikega portugalskega dominiona v Južni Ameriki, znanega kot država Brazilija (Estado do Brasil). Leta 1621 je bil severni del dominiona odcepljen in je postal ločena entiteta, znana kot država Maranhao. Vendar so kapitanije še naprej obstajale pod obema državama kot regionalne uprave.^[4]

Med Ibersko unijo (1580–1640), ki je portugalskim naseljencem omogočila vstop v španske domene, se je ozemlje portugalskih kolonialnih domen v Južni Ameriki več kot podvojilo, pri čemer sta se državi Brazilija in Maranhão močno razširili proti zahodu. Po razpadu unije je Portugalska uveljavila svoje ozemeljske zahteve, ki jih je Španija na koncu sprejela z Madridsko pogodbo leta 1750. V tem obdobju je bilo ustanovljenih ali združenih več kapitanij, tako v prvotni kot zahodni domeni, nekatere pa so bile vrnjene kroni in postale kraljeve kapitanije.

Vlada markiza Pombala (1750–1777) je znatno centralizirala upravo portugalskih kolonij. Do leta 1759 so bile vse kapitanije vrnjene kroni, pri čemer so kapitani postali imenovani in ne priznani z dedovanjem. Nekatere kapitanije so bile imenovane za generalne kapitanije, ki so jim bile podrejene druge kapitanije. Poleg tega sta bili državi Grão-Pará in Rio Negro ter državi Maranhão in Piauí, ki sta bili ločeni od države Maranhão, leta 1775 ponovno vključeni v državo Brazilija pod enim samim generalnim guvernerjem. Ta centralizacija je kasneje pripomogla k ohranitvi Brazilije kot enotne nacionalne države, pri čemer se je izognila razdrobljenosti, podobni tisti v španskih domenah.

Kapitanije so leta 1821, v zadnjih letih kraljevine Brazilije (združene s Portugalsko), postale province in ohranile to oznako po osamosvojitvi leta 1822 pod Brazilskim cesarstvom. Večina notranjih meja je ostala nespremenjena od konca kolonialnega obdobja, na splošno po naravnih značilnostih, kot so reke in gorski grebeni. Narejenih je bilo nekaj sprememb, ki so ustrezale domači politiki (prenos Triângulo Mineiro iz Goiása v Minas Gerais, prenos južnega brega reke São Francisco iz Pernambuca v Minas Gerais in kasneje v Bahio, ločitev glavnega mesta Rio de Janeiro kot nevtralne občine zunaj katere koli province, ločitev Amazonas od Pará in ločitev Parane od São Paula), kot tudi mednarodne prilagoditve meja, ki so posledica diplomatske rešitve ozemeljskih sporov. Provinca Cisplatine je bila leta 1821 priključena Braziliji, leta 1825 je razglasila neodvisnost kot Urugvaj in je bila priznana s pogodbo v Montevideu leta 1828.

Ko je Brazilija leta 1889 postala republika, so vse province postale države, nevtralna občina pa zvezno okrožje. Leta 1903 je Brazilija s pogodbo iz Petrópolisa od Bolivije pridobila ozemlje Acre.

V letih 1942–1943 je Vargasov režim z vstopom Brazilije v drugo svetovno vojno od meja države ločil šest strateških ozemelj, da bi jih neposredno upravljal: otočje Fernando de Noronha (iz Pernambuca), Amapá (iz Pará), Rio Branco (iz Amazonasa), Guaporé (iz Mato Grossa in Amazonasa), Ponta Porã (iz Mato Grossa) in Iguaçu (iz Parane in Santa Catarine).^[5]^[6]^[7] Kmalu po vojni je brazilska ustava iz leta 1946 vrnila Ponta Porã in Iguaçu v prvotni državi.^[8] Guaporé se je leta 1956 preimenoval v Rondônia, Rio Branco pa v Roraima leta 1962, medtem ko so ostala ozemlja skupaj z Amapá in Fernando de Noronha. Acre je leta 1962 postal država.

Leta 1960 so iz Goiása izklesali zvezno okrožje pravokotne oblike, da bi vsebovalo novo glavno mesto, Brasílio.^[9]^[10] Prejšnje zvezno okrožje je postalo država Guanabara, vendar je bilo leta 1975 ponovno vključeno v prvotno zvezno državo Rio de Janeiro in postalo njeno glavno mesto kot mesto Rio de Janeiro.

Leta 1977 je južni del Mato Grossa postal država Mato Grosso do Sul.^[11] In 1981, Rondônia became a state.^[12] Leta 1981 je Rondônia postala država. Brazilska ustava iz leta 1988 je ustvarila državo Tocantins iz severnega dela Goiása, ustanovila Amapá in Roraima kot državi ter vrnila otočje Fernando de Noronha v Pernambuco.[1] Ustava je tako končala vsa preostala ozemlja, ohranila pa je možnost oblikovanja drugih v prihodnosti.

Predlagana delitev Pará

11. decembra 2011 je v zvezni državi Pará potekal posvetovalni referendum o ustanovitvi dveh novih zveznih držav iz njenih delov (Tapajós in Carajás, preostali del zvezne države pa ostane Pará). Oba predloga je zavrnilo približno 66 % volivcev po vsej državi, vendar odraža močno geografsko razdeljenost z več kot 90-odstotno odobritvijo volivcev v predlaganih odcepljenih regijah in več kot 90-odstotnim neodobravanjem tistih v preostali državi.

Zemljevidi

1534
Kapetanije Brazilije^[a]
1709–1720/1761–1779
Širitve in združitve^[b]
1822
Cesarske province
1889
Države na začetku republike^[c]
1943
Obmejna ozemlja
1988
Trenutno stanje

Seznam

Zastava in ime	Koda	Glavno mesto	Največje mesto	Površina^[14]		Štev. prebivalcev (Maj 2023)^[15]	Gostota 2022		BDP (R$ milijonov, 2022)^[16]	HDI (2022)^[17]
Zastava in ime	Koda	Glavno mesto	Največje mesto	km²	sq mi	Štev. prebivalcev (Maj 2023)^[15]	per km²	per sq mi	BDP (R$ milijonov, 2022)^[16]	HDI (2022)^[17]
Acre	AC	Rio Branco		164.123	63.368	830,018	634	1.640	21000	0,719
Alagoas	AL	Maceió		27.779	10.726	3127683	125,52	325,1	73000	0,683
Amapá	AP	Macapá		142.829	55.147	733759	2,63	6,8	9000	0,740
Amazonas	AM	Manaus		1.559.159	601.995	3941613	2,58	6,7	103000	0,733
Bahia	BA	Salvador		564.733	218.045	14141626	30,52	79,0	257000	0,714
Ceará	CE	Fortaleza		148.921	57.499	8794957	60,33	156,3	410000	0,735
Zvezno okrožje Brazilije	DF	Brasília		5.780	2.230	2817381	493,00	1.276,9	249000	0,850
Espírito Santo	ES	Vitória	Serra	46.096	17.798	3833712	80,63	208,8	125000	0,772
Goiás	GO	Goiânia		340.112	131.318	7056495	18,46	47,8	202000	0,769
Maranhão	MA	São Luís		331.937	128.162	6776699	19,03	49,3	102000	0,687
Mato Grosso	MT	Cuiabá		903.366	348.792	3658649	4,01	10,4	142000	0,774
Mato Grosso do Sul	MS	Campo Grande		357.146	137.895	2880308	7,83	20,3	107000	0,766
Minas Gerais	MG	Belo Horizonte		586.522	226.457	21279353	31,72	82,2	583000	0,787
Pará	PA	Belém		1.247.955	481.838	8639532	7,02	18,2	156000	0,698
Paraíba	PB	João Pessoa		56.470	21.800	4175326	78,93	204,4	60000	0,722
Paraná	PR	Curitiba		199.308	76.953	11623091	43,46	112,6	417000	0,792
Pernambuco	PE	Recife		98.148	37.895	9645321	103,83	268,9	201000	0,727
Piauí	PI	Teresina		251.578	97.135	3341352	9,73	25,2	26000	0,697
Rio de Janeiro	RJ	Rio de Janeiro		43.780	16.900	16055174	387,46	1.003,5	693000	0,796
Rio Grande do Norte	RN	Natal		52.811	20.390	3619619	62,74	162,5	76000	0,731
Rio Grande do Sul	RS	Porto Alegre		281.730	108.780	10882965	36,84	95,4	444000	0,787
Rondônia	RO	Porto Velho		237.591	91.734	1837905	7,34	19,0	19000	0,725
Roraima	RR	Boa Vista		224.301	86.603	708352	2,54	6,6	8000	0,752
Santa Catarina	SC	Florianópolis	Joinville	95.736	36.964	7218704	69,74	180,6	293000	0,808
São Paulo	SP	São Paulo		248.223	95.839	44411238	175,73	455,1	1964000	0,826
Sergipe	SE	Aracaju		21.915	8.461	2403563	97,64	252,9	38000	0,702
Tocantins	TO	Palmas		277.721	107.229	1692452	5,74	14,9	21000	0,743

Druge statistike po: najvišji točki, stopnji pismenosti, pričakovani življenjski dobi, umrljivosti dojenčkov, stopnji umorov.

↑ Ta zemljevid imenuje vzhodno kapitanijo Maranhão kot Piauí in ne prikazuje kapitanije otoka São João.
↑ Ta anahronistični zemljevid prikazuje kapitaniji São Paulo in Minas de Ouro od njene ustanovitve leta 1709 do prve delitve leta 1720 ter kapitaniji Bahia in Pernambuco od zadnje združitve z okoliškimi kapitanijami leta 1761 do njihove prve naslednje delitve leta 1779. Kapetanija Rio Grande de São Pedro je bila od ustanovitve leta 1760 do 1807 podrejena Riu de Janeiru. Kapetaniji Maranhão in Grão-Pará sta ostali nespremenjeni v celotnem tem obdobju.
↑ Ta zemljevid prikazuje celotno prihodnje ozemlje Guaporéja in države Rondônia kot del Mato Grossa, vendar je bil njegov severozahodni del del Amazonasa.^[13]

Približno ujemanje med zgodovinskimi delitvami

Približna korespondenca med razdelki v izbranih letih
Ime Brazilija	država Maranhão in Grão-Pará	Država Brazilija	Brazilsko cesarstvo		združene države Brazilije		Federativna republika Brazilija
Ime Brazilija	Brazilija	Država Brazilija	Brazilsko cesarstvo		združene države Brazilije		Federativna republika Brazilija
1534	1654	1775	1822	1853	1889	1943	1967	1977	1988
Kapitanije		kapitanije splošno	Province	Province	Zvezne države
				nevtralne občine	zvezno okrožje	zvezno okrožje			zvezno okrožje
				nevtralne občine	zvezno okrožje	ozemlja			zvezno okrožje
del Tierra Firme in guvernat Nova Kastilja	del podkraljevina Peru			del Bolivija		Acre	Acre
	Grão-Pará	Grão-Pará		Amazonas		Amazonas
				Amazonas		Rio Branco	Roraima		Roraima
				Pará		Pará
				Pará		Amapá			Amapá
Maranhão (zahod)	Maranhão	Maranhão	Maranhão
Maranhão (vzhod)	Maranhão	Maranhão	Piauí
Ceará	Ceará	kapitanija Pernambuco	Ceará
kapitanija Rio Grande			Rio Grande do Norte
Itamaracá	Paraíba		Paraíba
São João			Pernambuco			Fernando de Noronha			Pernambuco
kapitanija Pernambuco			Pernambuco			Pernambuco			Pernambuco
kapitanija Pernambuco			Alagoas
kapitanija Bahia		kapitanija Bahia	Sergipe
Ilhéus			Bahia
Porto Seguro			Bahia
Espírito Santo			Espírito Santo
São Tomé	Rio de Janeiro			Rio de Janeiro				Rio de Janeiro
kapitanija São Vicente\|São Vicente (sever)]]	Rio de Janeiro			nevtralna občina	zvezno okrožje Brazilija (1891–1960)		Guanabara	Rio de Janeiro
kapitanija São Vicente\|São Vicente (sever)]]	kapitanija São Vicente	Minas Gerais
del guvernata Nova Kastilja in guvernat Novi Toledo		Goiás					Goiás		Tocantins
							Goiás		Goiás
							Zvezno okrožje Brazilija
		Mato Grosso				Guaporé	Rondônia		Rondônia
						Mato Grosso	Mato Grosso	Mato Grosso
						zvezno območje Ponta Porã	Mato Grosso	Mato Grosso do Sul
Santo Amaro		São Paulo		São Paulo
kapitanija São Vicente				São Paulo
				Paraná		Paraná	Paraná
				Paraná		območje Iguaçu	Paraná
Santana		Rio de Janeiro (odvisnost)	Santa Catarina			območje Iguaçu	Santa Catarina
Santana			Santa Catarina			Santa Catarina	Santa Catarina
del guvernata Nova Andaluzij	del podkraljestva Peru		Rio Grande do Sul
del guvernata Nova Andaluzij	del podkraljestva Peru	del podkraljestva Peru	Cisplatina	Urugvaj

Sklici

↑ Constitution of the Federative Republic of Brazil of 1988, Government of Brazil. (portugalsko)
↑ Law no. 11304, of 28 December 1995, Legislative Assembly of Pernambuco. (portugalsko)
↑ Reconstructing the map of the hereditary captaincies, Jorge Pimentel Cintra, Annals of the Museum of São Paulo, July/December 2013. (portugalsko)
↑ The political-administrative organization and the regionalization process of the Brazilian colonial territory, Paulo Pedro Perides, Department of Geography Magazine, 7 November 2011. (portugalsko)
↑ Decree-law no. 4102, of 9 February 1942, Chamber of Deputies of Brazil. (portugalsko)
↑ Decree-law no. 5812, of 13 September 1943, Government of Brazil. (portugalsko)
↑ Decree-law no. 6.550, of 31 May 1944, Government of Brazil. (portugalsko)
↑ Constitution of the United States of Brazil, of 18 September 1946, Government of Brazil. (portugalsko)
↑ Law no. 2874, of 19 September 1956, Government of Brazil. (portugalsko)
↑ Law no. 3273, of 1 October 1957, Government of Brazil. (portugalsko)>
↑ Complementary law no. 31, of 11 October 1977, Government of Brazil. (portugalsko)
↑ Complementary law no. 41, of 22 December 1981, Government of Brazil. (portugalsko)
↑ Map of Brazil, Brazilian Institute of Geography and Statistics, November 1940. (portugalsko)
↑ Areas of the municipalities, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2018.
↑ Population estimates, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2022.
↑ Gross domestic product of municipalities, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2016.
↑ »Ranking«. Atlas of Human Development in Brazil. 15. november 2021.

Zunanje povezave

[13] Ta zemljevid imenuje vzhodno kapitanijo Maranhão kot Piauí in ne prikazuje kapitanije otoka São João.

[14] Ta anahronistični zemljevid prikazuje kapitaniji São Paulo in Minas de Ouro od njene ustanovitve leta 1709 do prve delitve leta 1720 ter kapitaniji Bahia in Pernambuco od zadnje združitve z okoliškimi kapitanijami leta 1761 do njihove prve naslednje delitve leta 1779. Kapetanija Rio Grande de São Pedro je bila od ustanovitve leta 1760 do 1807 podrejena Riu de Janeiru. Kapetaniji Maranhão in Grão-Pará sta ostali nespremenjeni v celotnem tem obdobju.

[16] Ta zemljevid prikazuje celotno prihodnje ozemlje Guaporéja in države Rondônia kot del Mato Grossa, vendar je bil njegov severozahodni del del Amazonasa.^[13]

[constitution1988-1] Constitution of the Federative Republic of Brazil of 1988, Government of Brazil. (portugalsko)

[2] Law no. 11304, of 28 December 1995, Legislative Assembly of Pernambuco. (portugalsko)

[3] Reconstructing the map of the hereditary captaincies, Jorge Pimentel Cintra, Annals of the Museum of São Paulo, July/December 2013. (portugalsko)

[captaincies-4] The political-administrative organization and the regionalization process of the Brazilian colonial territory, Paulo Pedro Perides, Department of Geography Magazine, 7 November 2011. (portugalsko)

[5] Decree-law no. 4102, of 9 February 1942, Chamber of Deputies of Brazil. (portugalsko)

[6] Decree-law no. 5812, of 13 September 1943, Government of Brazil. (portugalsko)

[7] Decree-law no. 6.550, of 31 May 1944, Government of Brazil. (portugalsko)

[constitution1946-8] Constitution of the United States of Brazil, of 18 September 1946, Government of Brazil. (portugalsko)

[9] Law no. 2874, of 19 September 1956, Government of Brazil. (portugalsko)

[10] Law no. 3273, of 1 October 1957, Government of Brazil. (portugalsko)>

[11] Complementary law no. 31, of 11 October 1977, Government of Brazil. (portugalsko)

[12] Complementary law no. 41, of 22 December 1981, Government of Brazil. (portugalsko)

[15] Map of Brazil, Brazilian Institute of Geography and Statistics, November 1940. (portugalsko)

[17] Areas of the municipalities, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2018.

[18] Population estimates, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2022.

[19] Gross domestic product of municipalities, Brazilian Institute of Geography and Statistics, 2016.

[20] »Ranking«. Atlas of Human Development in Brazil. 15. november 2021.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[a]

[b]

[c]

[14]

[15]

[16]

[17]

[13]