Babilon

Babilon بابل
Pogled iz poletne palače Sadama Huseina na del ruševin Babilona
Babilon Geografska lokacija: Irak
Drugo ime	akadsko: Bābili(m), sumersko: KÁ.DINGIR.RAKI, hebrejsko: בָּבֶל [Bavel], grško: Βαβυλών [Babylṓn], perzijsko: Bābiru, kasitsko: Karanduniaš
Lokacija	Hillah, Governorat Babil, Irak
Regija	Mezopotamija
Koordinati	32°32′11″N 44°25′15″E
Tip	naselje
Površina	9 km²
Zgodovina
Zgradil	Amoriti
Ustanovljeno	1894 pr. n. št.
Opuščeno	141 pr. n. št.
Druge informacije
Stanje	ruševine
Lastništvo	javno
Javni dostop	da

Babilon [bábilon] je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6. st. pr. n. št. Mesto je bilo zgrajeno na obrežju reke Evfrat in je bilo enakomerno poseljeno na obeh straneh reke, ki se je ponašala z visokimi protipoplavnimi nasipi. Babilon je po izvoru bil majhno akadsko mestece iz obdobja akadskega kraljestva, okoli leta 2300 pr. n. št.

V 19. st. pr. n. št., z vzponom prve babilonske dinastije, je mesto postalo del majhne neodvisne mestne države. Po tem, ko je v 18. st. pr. n. št. kralj Hamurabi ustvaril majhno kraljestvo, ga kasneje dogradil v veliko mesto, kjer se je sam razglasil za kralja, je južni del Mezopotamije postal znan kot Babilonija, kraljevska prestolnica pa je postalo mesto Nipur. Kraljestvo je pod vodstvom Hamurabijevega sina počasi propadalo, zato se je Babilon znašel v primežu Kasitov, Asircev in Elamitov. Propadlo mesto so Asirci obnovili, in tako je Babilon kratkotrajno postal prestolnica novega babilonskega imperija od leta 609 do 539 pr. n. št.

Babilonu so pripisovali babilonske viseče vrtove. Leta 2013 je zgodovinarka Stephanie Dalley dokazala, da so bili ti vrtovi v Ninivah, ki so bile 500 km severneje.

Iz Svetega pisma je poznan Babilonski stolp.

Ime in etimologija

Starogrška oblika imena starogrško Βαβυλών: Babylṓn je priredba akadskega imena Babili. Babilonsko ime, ki je bilo v uporabi v 1. stoletju pr. n. št., se je po psevdoetimologiji spremenilo od predhodnega Babilli v zgodnjem 2. stoletju pr. n. št., in je pomenilo božja vrata ali božji portal (bāb-ili). Zgodnejše ime Babilla je verjetno priredba iz nesemitskega vira neznanega izvora ali pomena.

V hebrejskem Svetem pismu se ime mesta pojavi kot בָּבֶל: Babel; tibersko בָּבֶל: Bāvel; sirsko ܒܒܠ: Bāwēl), kar je v Genezi (11:9) tolmačeno kot (jezikovna) zmeda, iz glagola בלבל: bilbél - zmešati. To se je ohranilo tudi v sodobnem jeziku, saj je babilon kar ekspresivna sopomenka za velik nered, zmešnjavo.

Zgodovina

Mesto je bilo prvič omenjeno na ploščici Sargona Akadskega iz 24. stoletja pr. n. št., ko ga je Sargon Akadski naredil za glavno mesto svoje države. Moč in prebivalstvo sta padala naslednjih nekaj stoletij, in mesto je bilo precej nepomembno vse dokler ni postalo glavno mesto Hamurabijevega cesarstva v 18. stoletju pr. n. št. Od tedaj dalje je bilo mesto glavno mesto Babilonije, čeprav se je v času vladavine Kasitov imenovalo Karanduniaš.

Mesto je ležalo ob reki Evfrat oziroma ga je reka delila na pol, ob njej pa so bili strmni nasipi, ki so zadrževali sezonske poplave. V naslednjih letih je Babilon rastel tako po velikosti kot razkošju. Postal je podložen Asiriji. Mesto se je uprlo asirski vladavini v času Mušezib-Marduka in ponovno v času Šamaš-šum-ukina. Obakrat so ga Asirci oblegali in ponovno osvojili, najprej Sanherib in drugič Asurbanipal.

Tekom vladavine Sanheriba se je Babilon neprestano upiral. Upori so bili zadušeni šele, ko je leta 689 pr. n. št. Sanherib naredil kompletno destrukcijo mesta. Vsi zidovi, palače in templji so bili uničeni, ostanki pa vrženi v kanal Arakhtu. Ta dogodek je razburil versko zavest Mezopotamije, kar je imelo verjetno za posledico uboj Sanheriba nedolgo zatem. Njegov naslednik Esarhadon je takoj obnovil staro mesto in se v njem okronal ter v njem tudi del leta živel. Po njegovi smrti je bila Babilonija dana njegovemu najstarejšemu sinu Šamaš-šum-ukinu, ki je kasnije vodil upor proti bratu Asurbanipalu Asirskemu.

Še enkrat se je Babilon znašel pod obleganjem Asircev. Asurbanipal je hitro osvojil mesto, vendar se je po padcu Ninive 612 pr. n. št., Babilon osvobodil od asirske oblasti in postal glavno mesto Novobabilonskega cesarstva. 605 pr. n. št. Babilonci zmagajo nad Egipčani v bitki pri Karkemišu, porušijo Jeruzalem in zajete Jude preselijo v Babilon. V času te neovisnosti pod Nabopolasarjem se je začelo novo obdobje arhitektonskih del, njegov sin Nebukadnezar II. pa je iz mesta naredil čudo antičnega sveta. Nebukadnezar II. je zgradil Ištarina vrata, obnovil tempeljski kompleks Etemenanki in zgradil viseće vrtove Babilona (eno od sedem svetovnih čudes).

Leta 539 pr. n. št. Babilon osvoji Kir Veliki, kralj Ahemenidskega cesarstva, ki je omogočil Judom vrnitev v Jeruzalem. Pod vladavino Kira Velikega in kasneje Dareja Velikega, Babilon postane center znanja in znanstvenega napredka. Babilonski znanstveniki so izdelali zvezdne karte in postavili temelje moderne astronomije in matematike. V času vladavine Dareja III. je Babilon začel stagnirati.

Leta 331 pr. n. št. perzijski kralj Darej III. doživi poraz od makedonskega vladarja Aleksandra Velikega v bitki pri Gaugamelah. V oktobru istega leta Aleksander osvoji Babilon. Pod njegovim vladanjem Babilon ponovo prosperira kot središče znanja in trgovine. Po Aleksandrovi zagonetni smrti 323 pr. n. št., so njegovo cesarstvo razdelili med njegove generale in sledila so desetletja vojskovanj. Zaradi tega je bil Babilon skoraj povsem zapuščen že 275 pr. n. št..

Arheologija

Babilon leta 1932

Arheološka lokacija v Babilonu je sestavljena iz številnih gomil, ki zajemajo podolgovato območje približno 2 krat 1 kilometer v smeri od severa proti jugu. Lokacija je ležala ob reki Evfrat na zahodu, ostanki starodavnega mestnega obzidja pa drugače. Prvotno je Evfrat mesto približno razpolavljal, vendar pa je reka od takrat preusmerila svoj tok tako, da je zdaj precej ostalin na nekdanjem zahodnem delu mesta poplavljeno. Prav tako ostajajo nekateri deli obzidja zahodno od današnje reke. Več lokacij gomil je bolj vidnih in pomenijo:

• Kasr - imenovan tudi Palača ali Grad. To je mesto novobabilonskega zigurata Etemenanki od Nabopolasarja in kasneje Nebukadnezarja in leži v središču mesta.
• Amran Ibn Ali - na jugu in je s 25 metrov najvišja od gomil. To je Esagila, svetišče boga Marduka, ki je vseboval tudi svetišča bogov Ea in Nabu.
• Homera - rdečkasto obarvana kup na zahodni strani predstavlja večino helenističnih ostankov.
• Babil - v severnem delu mesta, približno 22 metrov visok kup. To je bilo v veliki meri predmet ropanja opek od antičnih časov.

Na žalost iz najstarejših obdobij nastanka mesta ni bilo skoraj nič ohranjenega. Najprej je vodostaj reke v regiji močno narasel skozi stoletja in artefakti iz časa pred Novobabilonskim imperijem niso na voljo po sedanjih standardnih arheoloških metodah. Novobabilonci so izvedli velike projekte obnove v mestu, kar je uničilo ali zakrilo veliko prejšnjih gradenj. In ne nazadnje, velik del zahodne polovice mesta je sedaj v reki Evfrat. Babolon je bil tudi večkrat opuščen, predvsem v času Hetitov in Elamitov v 2. tisočletju, nato pa ga še v Novoasirskem imperiju in Ahemenidskem imperiju v 1. tisočletju, po tem ko so Babilonci uprli. Končno, lokacija je bila dolgo predmet kopanja za gradbeni material.

Informacije o Novobabilonskem mestu so na voljo iz arheoloških izkopavanj in iz klasičnih virov. Babilon so opisali, morda celo obiskali, številni klasični zgodovinarji (Ktezij, Herodot, Quintus Curtiusova Rufus, Strabon in Kleitarhus). Ta poročila so spremenljive natančnosti z vključenimi političnimi komentarji, vendar še vedno zagotavljajo koristne podatke.

Prvič so poročali o arheoloških izkopavanjih Babilona leta 1811-1812 in ponovno leta 1817, ki jih je vodil Klavdij James Rich. Robert Mignan je izkopaval na mestu kratek čas leta 1827. William Loftus je kraj obiskal leta 1849.

Austen Henry Layard je naredil nekaj sondiranj med kratkim obiskom leta 1850. Fulgence Fresnel in Julius Oppert sta precej izkopavala v letih 1852-1854. Na žalost se je veliko njunega dela izgubilo, ko se je splav, ki je prevažal več kot štirideset zabojev artefaktov, potopil v reko Tigris.

Henry Creswicke Rawlinson in George Smith st delala na kratko leta 1854. Naslednja obsežna izkopavanja je v imenu British Museum izvajal Hormuzd Rassam. Delo se je začelo leta 1879, nadaljeval do 1882. Rassam je našel veliko količino tabel s klinopisi in drugih najdb. Prizadevne metode izkopavanja so povzročile veliko škodo na arheološkem najdišču.

Ekipa iz nemškega Oriental Society z Robertom Koldeweyem je izvajala prva znanstvena arheološka izkopavanja v Babilonu. Delo je potekalo vsako leto med 1899 in 1917, dokler ni tudi v te kraje prišla svetovna vojna. Primarna prizadevanja izkopavanj je bil Mardukov tempelj in procesijska pot, ki vodi do nje, kot tudi mestno obzidje. Stotine izkopanih tabel, Ištarjeva vrata in drugi artefakti so bili poslani v Nemčijo.

Nadaljnje delo nemškega arheološkega inštituta je vodil Heinrich J. Lenzen leta 1956 in Hansjörg Schmid 1962. Lenzen se je ukvarjal predvsem s helenističnim gledališčem in Schmid s templjem zigurat Etemenanki.

V novejšem času je mesto Babilon izkopal G. Bergamini v imenu Centro Scavi di Torino per il Medio Oriente e l'Aziji in iraško - italijanski inštitut za arheološke znanosti. To delo se je začelo s sezono izkopavanj leta 1974, sledila je topografska raziskava leta 1977. Poudarek je bil na razjasnitvi vprašanj, ki jih je dala ponovna obravnava starih nemških podatkov. Po desetletju, se je Bergamini vrnil na mesto v letih 1987-1989. Osredotočil se je na območja, ki obdajajo templje Išara in Ninurte v mestni četrti Shu-Anna v Babilonu.

Opozoriti je treba, da je v prizadevanjih za vzpostavitev prejšnjega stanja v Babilonu, določena količina izkopa in krčenja opravila iraška državna organizacija za starine in dediščino. Glede na razmere v tej državi v zadnjih nekaj desetletjih, je objava arheoloških dejavnosti razumljivo redka.

Rekonstrukcija

Video o možnem izgledu Babilona (World Monuments Fund (WMF))

Leta 1983 je Sadam Husein začel obnavljati mesto na vrhu starih ruševin, zaradi tega so se lahko artefakti in druge najdbe izgubili. Na eni od plošč v Nebukadnezarjevi imitaciji je vpisano njegovo ime. Pogost napis je: "To sem zgradil Sadam Husein, sin Nebukadnezarja, za poveličanje Iraka". Spominja na zigurat v Uruju, kjer je vsaka posamezna opeka žigosana z "Ur-Nammu, kralj Ura, ki je zgradil tempelj Nanna". Te opeke so postale iskane pri zbirateljih po padcu Huseina, in ruševin niso več obnavljali. Na vhodu v območje najdišč je nameščen tudi velik portret Huseina in Nebukadnezarja in procesijska pot, velik bulvar iz starodavnih kamnov in babilonski levi, črne skulpture stare okoli 2.600 let.

Ko se je končala Zalivska vojna, je Sadam zgradil sodobno palačo, kar čez stare ruševine, v stilu sumerskega zigurata. Imenoval jo je Sadamov grič. V letu 2003 je bil pripravljen, da začne z gradnjo žičnice nad Babilonom; ko se je začela invazija, je ustavila projekt.

Članek objavljen v aprilu 2006 navaja, da imajo uradniki ZN in iraški voditelji načrte za obnovitev Babilona, in ga spremeniti v kulturni center.

Od maja 2009 je deželna vlada Babil ponovno odprla najdišče za turizem.

Učinki ameriškega vojaškega posega

US Marinci v sprednjem delu obnovljenih ruševin Babilona, 2003

Ameriške sile pod poveljstvom generala Jamesa T. Conway so zgradile vojaško bazo »Camp Alfa« med drugim objekt za heliport, na starih babilonskih razvalinah po invaziji na Irak leta 2003.

Ameriške sile so zasedle mesto in so povzročile nepopravljivo škodo arheološkemu najdišču. V poročilu Oddelka Near East Britanskega muzeja, je dr. John Curtis opisal, kako so bili deli arheološkega najdišča zravnani za potrebe območja pristajanja za helikopterje in parkirišče za težka vozila. Curtis je zapisal, da so okupacijske sile: »povzročile znatno škodo na Ištarjinih vratih, enem od najbolj znanih spomenikov iz antike [...] Vojaška vozila ZDA so zdrobila 2.600 let stare opečne pločnike, arheološki fragmenti so razpršeni po vsem mestu, več kot 12 jarkov je bilo skopanih v starodavnem mestu in z drugimi vojaškimi zemeljskimi deli so onesnažili mesto za prihodnje generacije znanstvenikov [...]. Dodajte na vse, da je škoda povzročena devetim oblikovanim opekam zmajev v Ištarjinih vratih, ko so vojaki poskušali odstraniti opeke od stene.«

US Military tiskovni predstavnik je trdil, da so bile inženirske operacije dogovorjene z »vodjo babilonskega muzeja«.

Vodja iraške državne uprave za dediščino in starine, Donny George, je dejal, da bo »nered trajalo desetletja da ga bodo rešili«. Aprila 2006 je polkovnik John Coleman, nekdanji načelnik štaba 1st Marine Expeditionary Force ponudil, da izda opravičilo za škodo, ki jo je povzročilo vojaško osebje pod njegovim poveljstvom. Istočasno pa je trdil, da je prisotnost ZDA odvrnila veliko večjo škodo od drugih ropanj.

Viri

• Robert Mignan. Travels in Chaldæa, Including a Journey from Bussorah to Bagdad, Hillah, and Babylon, Performed on Foot in 1827. H. Colburn and R. Bentley, 1829. ISBN 1-4021-6013-5
• William K. Loftus. Travels and Researches in Chaldaea and Susiana, Travels and Researches in Chaldaea and Susiana: With an Account of Excavations at Warka, the "Erech" of Nimrod, and Shush, "Shushan the Palace" of Esther, in 1849–52. Robert Carter & Brothers, 1857
• A. H. Layard. Discoveries in the Ruins of Nineveh and Babylon. J. Murray, 1853
• J. Oppert. Expédition scientifique en Mésopotamie exécutée par ordre du gouvernement de 1851 à 1854. Tome I: Rélation du voyage et résultat de l'expédition, 1863 (ISBN 0-543-74945-2) Tome II: Déchiffrement des inscriptions cuneiforms, 1859 (ISBN 0-543-74939-8)
• H V. Hilprecht. Exploration in the Bible Lands During the 19th Century. A.J. Holman, 1903
• Hormuzd Rassam. Asshur and the Land of Nimrod: Being an Account of the Discoveries Made in the Ancient Ruins of Nineveh, Asshur, Sepharvaim, Calah, [etc].... Curts & Jennings, 1897
• Julian Reade. Hormuzd Rassam and his discoveries. Iraq 55 (1993): 39–62
• R. Koldewey. Das wieder erstehende Babylon, die bisherigen Ergebnisse der deutschen Ausgrabungen. Macmillan and Co., 1914
• Edzard, Dietz Otto (2004). Geschichte Mesopotamiens. Von den Sumerern bis zu Alexander dem Großen. München: Beck.
• Jakob-Rost, Liane; Marzahn, Joachim (1990). Babylon (2. izd.). Putbus: Staatliche Museen zu Berlin. Vorderasiatisches Museum, (Kleine Schriften 4).

Zunanje povezave

• Webpage – Babylon The Great
• Iraq Image – Babylon Satellite Observation Arhivirano 2009-04-21 na Wayback Machine.
• Babylon – Beherrscht vom Größenwahn
• Informacije o Babilonu na BAM-Portal
• Encyclopædia Britannica, Babylon
• 1901–1906 Jewish Encyclopedia, Babylon
• Site Photographs of Babylon – Oriental Institute
• Misterij o Babilonu, Discovery