Normandijski format

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Srečanje normandijskega formata v Parizu, 9. december 2019

Normandijski format (francosko Format Normandie), znan tudi kot normandijska kontaktna skupina, je skupina držav, ki so se sestale v prizadevanju za rešitev vojne v Donbasu in širše rusko-ukrajinske vojne. Štiri države članice; Nemčija, Rusija, Ukrajina in Francija; so se prvič neformalno srečale na 70. obletnico praznovanja dneva D v Normandiji v Franciji.[1]

Ustvarjanje in sestavljanje[uredi | uredi kodo]

Skupina je bila ustanovljena 6. junija 2014, ko so se voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine srečali ob robu 70. obletnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji na dan D. Deluje predvsem prek telefonskih klicev med voditelji in njihovimi ministri za zunanje zadeve. Normandijski format je bil občasno razširjen na Belorusijo, Italijo in Združeno kraljestvo.[2][3]

Zasedanja[uredi | uredi kodo]

2014[uredi | uredi kodo]

Zgodnji pogovori leta 2014 so privedli do ustanovitve tristranske kontaktne skupine, da bi olajšali nadaljnje pogovore med Rusijo in Ukrajino. To je skupaj z mediacijo prek normandijskega formata neposredno vodilo do vzpostavitve Minskega sporazuma.[4] Ta sporazum, podpisan septembra 2014, je začrtal več določb za mir v regiji Donbas in na Krimskem polotoku.

2015[uredi | uredi kodo]

Po nenehnem kršenju odnosov v začetku leta 2015 so je normandijski format sestal med pogovori v Belorusiji med 11. in 12. februarjem 2015. Zasedanje je pospešilo skupni francosko-nemški diplomatski načrt, o katerem so se čez noč pogajali več kot šestnajst ur.[5][6][7] Sprejeti sveženj, Minsk II, je izpogajal prekinitve ognja in začrtal notranje reforme v Ukrajini.[8]

Pogajanja in pogovori so od leta 2016 do jeseni 2019 zastali.

2019[uredi | uredi kodo]

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem inavguracijskem nagovoru maja 2019 mirovna pogajanja z Rusijo postavil za svojo glavno prednostno nalogo. To je znova potrdil julija istega leta, ko je prek YouTuba k dialogu povabil tudi druge narode. Rekel je: "Pogovorimo se, komu Krim pripada in koga ni v regiji Donbas."[9]

Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino je 18. julija 2019 z arbitražo dosegla "obsežno" prekinitev ognja.[10]

V začetku septembra 2019 sta francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin izjavila, da nameravata organizirati srečanje normandijskega formata.[11] 21. septembra je bilo navedeno, da "nenehni prepiri" povzročajo "politično vlečenje vrvi" glede predhodnih pogajanj, kot so bili od srečanja leta 2016 v Berlinu.[12] Prav tako je telefonski klic konec septembra 2016 med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in Zelenskim, v katerem je slednji podporo Francije in Nemčije označil za mlačno, škodoval podobi Zelenskega v Evropi.[13][14][15] 10. oktobra je Zelenski ponovil svojo izjavo na javni tiskovni konferenci.[16] Francoski in nemški voditelji so se 16. oktobra odločili za novo srečanje normandijskega formata.[17]

2022[uredi | uredi kodo]

V Parizu je 26. januarja 2022 potekalo srečanje normandijskega formata med predstavniki štirih držav v okviru priprav na invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022, ki ji je 28. januarja sledil telefonski pogovor med francoskim in ruskim predsednikom. Predstavniki štirih vlad so potrdili podporo Drugemu minškemu sporazumu in se zavezali k reševanju obstoječih nesoglasij. Podprli so brezpogojno prekinitev ognja in podprli krepitev prekinitve ognja z 22. julija 2020, ne glede na njihova nesoglasja glede izvajanja drugih komponent Drugega minškega sporazuma. Nadaljnje srečanje je bilo načrtovano v Berlinu čez štirinajst dni. Ob zaključku devet ur trajajočega zasedanja 10. februarja ni bilo dogovora o skupni izjavi, a so se predstavniki nameravali ponovno sestati marca.[18][19][20] Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja 2022 tega srečanja nikoli ni bilo. Zelenski je kasneje sporočil, da je bil normandijski format "uničen" zaradi dejanj Rusije.[21] Francija in Nemčija še naprej sodelujeta v mirovnih pogajanjih med državama, hkrati pa nudita podporo Ukrajini in obsojata Rusijo.

Voditelji držav članic[uredi | uredi kodo]

2014–2017[uredi | uredi kodo]

2017–2019[uredi | uredi kodo]

2019–2021[uredi | uredi kodo]

2021–danes[uredi | uredi kodo]

Srečanja[uredi | uredi kodo]

Prvih šest srečanj je potekalo od leta 2014 do 2019. [22]

  1. Francija Château de Bénouville, Bénouville, Normandija, Francija — 6. junij 2014 — prvo zasedanje ob 70. obletnici operacije Overlord
  2. Italija Milano, Italija — 16–17. oktober 2014 — kot del azijsko-evropskega srečanja[2]
  3. Belorusija Minsk, Belorusija — 11–12. februar 2015 — Drugi minški sporazum
  4. Francija Pariz, Francija — 2. oktober 2015
  5. Nemčija Berlin, Nemčija — 19. oktober 2016
  6. Francija Paris, Francija — 9. december 2019
  7. Francija Paris, Francija — 26. januar 2022
  8. Nemčija Berlin, Nemčija — 10. februar 2022[20]
  9. Nemčija Berlin, Nemčija — marec 2022 (načrtovan)[20]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Russia's Putin says supports future Normandy format talks on Ukraine«. news.trust.org. Thomson Reuters Foundation. 5. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2016. Pridobljeno 11. septembra 2016.
  2. 2,0 2,1 »Accepting joint responsibility«. bundesregierung.de. German government. 17. oktober 2014. Pridobljeno 17. februarja 2017.
  3. »Kremlin confirms telephone conference between Putin, Merkel, Hollande and Cameron - Vestnik Kavkaza«. vestnikkavkaza.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2021. Pridobljeno 31. julija 2022.
  4. »Understanding the Normandy Format and Its Relation to the Current Standoff with Russia«. www.csis.org (v angleščini). Pridobljeno 16. aprila 2022.
  5. »Ukraine crisis: 'Last chance' for peace says Hollande«. BBC News. 7. februar 2015. Pridobljeno 7. februarja 2015.
  6. »'Glimmer of hope' for Ukraine after deal at Minsk peace summit«. Reuters. 12. februar 2015. Pridobljeno 13. septembra 2020.
  7. Hudson, Alexandra; Madeline Chambers (12. februar 2015). »German foreign minister: Minsk deal not all we would have wished for«. Yahoo News. Reuters. Pridobljeno 21. oktobra 2016.
  8. Ostroukh, Andrey; Gregory L. White; Julian E. Barnes (12. februar 2015). »Ukraine Peace Talks Yield Cease-Fire Deal«. The Wall Street Journal. Pridobljeno 12. februarja 2015.
  9. »Ukraine's Zelenskiy proposes peace talks with Putin«. dw.com. 8. julij 2019.
  10. »Russia, Ukraine Agree 'Comprehensive' Cease-Fire in Donbass«. The Moscow Times. 18. julij 2019.
  11. »Next Normandy summit to be held in Paris "in the next few weeks" : Elysee«. Xinhua. 9. september 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2021.
  12. »Ukraine summit in Paris delayed amid continued bickering«. dw.com. 21. september 2019.
  13. »For Ukraine's leader, Trump memo on their call is a diplomatic car crash«. Reuters. 25. september 2019.
  14. »What does Germany do for Ukraine?«. dw.com. 26. september 2019.
  15. »Why Zelenskiy Joined Trump in Trashing Germany«. Bloomberg. 27. september 2019.
  16. »Ukraine's Zelenskiy sticks to criticism of Merkel, Macron in Trump call«. dw.com. 10. oktober 2019.
  17. Conférence de presse conjointe d'Angela Merkel et Emmanuel Macron à Toulouse. euronews. 16. oktober 2016. 11:35 v $1 minuti.
  18. Cameron, David R. (11. februar 2022). »After flurry of high-level diplomacy and another long Normandy format meeting, threat of war in Ukraine continues«. Yale MacMillan Center. Yale University. Pridobljeno 12. februarja 2022.
  19. Gittleson, Ben (11. februar 2022). »Biden, Putin to speak as US says Russia could invade Ukraine during Olympics«. ABC News. Pridobljeno 12. februarja 2022.
  20. 20,0 20,1 20,2 »'Difficult' four-way Ukraine talks to resume in March«. The Times of India. Berlin, Germany. Agence France-Presse. 11. februar 2022. Pridobljeno 12. februarja 2022.
  21. »Dialogue in Normandy format destroyed on Feb 24 after Russian invasion – Zelensky«. Interfax-Ukraine (v angleščini). Pridobljeno 16. aprila 2022.
  22. »5 нормандських зустрічей. Як вони змінили хід війни на Донбасі«.