Občine Republike Srbske
Občine Republike Srbske so bile na podlagi »Zakona o teritorialni organizaciji in lokalni samoupravi«, sprejetega leta 1994, sprva razdeljene na 80 občin. Po sklenitvi Daytonskega mirovnega sporazuma in spremembi zakona leta 1996, ki je prilagodila meje entitete, je bilo število občin zmanjšano na 64.
Seznam mest in občin[uredi | uredi kodo]
Naslednji seznam vključuje 64 občin Republike Srbske (s podatki o prebivalstvu iz popisa leta 2013):[1]
| Mesto/občina | Regija | Površina (km²) | Prebivalstvo občine |
Prebivalstvo mesta |
|---|---|---|---|---|
| Banja Luka | Banja Luka | 1.239 | 185.042 | 150.997 |
| Bijeljina | Doboj-Bijeljina | 734 | 107.715 | 45.291 |
| Prijedor | Banja Luka | 834 | 89.397 | 32.342 |
| Doboj | Doboj-Bijeljina | 772 | 71.441 | 26.987 |
| Istočno Sarajevo | Istočno Sarajevo-Zvornik | 1.450 | 61.516 | 43.657 |
| Zvornik | Istočno Sarajevo-Zvornik | 376 | 58.856 | 12.674 |
| Gradiška | Banja Luka | 762 | 51.727 | 16.106 |
| Teslić | Doboj-Bijeljina | 838 | 38.536 | 7.518 |
| Prnjavor | Banja Luka | 762 | 38.399 | 8.484 |
| Laktaši | Banja Luka | 388 | 34.966 | 5.879 |
| Trebinje | Trebinje-Foča | 904 | 29.918 | 25.589 |
| Derventa | Doboj-Bijeljina | 515 | 27.404 | 12.680 |
| Novi Grad | Banja Luka | 473 | 27.115 | 11.063 |
| Modriča | Doboj-Bijeljina | 320 | 25.712 | 10.137 |
| Kozarska Dubica | Banja Luka | 499 | 21.542 | 11.566 |
| Pale | Istočno Sarajevo-Zvornik | 493 | 20.909 | 13.883 |
| Bratunac | Istočno Sarajevo-Zvornik | 293 | 20.340 | 8.359 |
| Kotor Varoš | Banja Luka | 564 | 19.710 | 8.360 |
| Foča | Trebinje-Foča | 1.135 | 18.288 | 12.334 |
| Srbac | Banja Luka | 453 | 17.587 | 3.005 |
| Šamac | Doboj-Bijeljina | 178 | 17.273 | 5.390 |
| Mrkonjić Grad | Banja Luka | 677 | 16.671 | 7.915 |
| Brod | Doboj-Bijeljina | 229 | 16.619 | 8.563 |
| Ugljevik | Doboj-Bijeljina | 165 | 15.710 | 4.155 |
| Čelinac | Banja Luka | 362 | 15.548 | 5.802 |
| Lopare | Doboj-Bijeljina | 293 | 15.357 | 2.709 |
| Istočna Ilidža | Istočno Sarajevo-Zvornik | 28 | 14.763 | 14.241 |
| Srebrenica | Istočno Sarajevo-Zvornik | 527 | 13.409 | 2.607 |
| Nevesinje | Trebinje-Foča | 877 | 12.961 | 5.464 |
| Sokolac | Istočno Sarajevo-Zvornik | 693 | 12.021 | 5.919 |
| Vlasenica | Istočno Sarajevo-Zvornik | 448 | 11.467 | 7.228 |
| Milići | Istočno Sarajevo-Zvornik | 279 | 11.441 | 2.368 |
| Bileća | Trebinje-Foča | 623 | 10.807 | 8.220 |
| Rogatica | Istočno Sarajevo-Zvornik | 645 | 10.723 | 6.855 |
| Višegrad | Istočno Sarajevo-Zvornik | 448 | 10.668 | 5.869 |
| Istočno Novo Sarajevo | Istočno Sarajevo-Zvornik | 35 | 10.642 | 8.557 |
| Šipovo | Banja Luka | 553 | 10.293 | 4.052 |
| Kneževo | Banja Luka | 333 | 9.793 | 3.958 |
| Gacko | Trebinje-Foča | 736 | 8.990 | 5.784 |
| Rudo | Istočno Sarajevo-Zvornik | 348 | 7.963 | 1.949 |
| Stanari | Doboj-Bijeljina | 165 | 6.958 | 1.015 |
| Šekovići | Istočno Sarajevo-Zvornik | 237 | 6.761 | 1.519 |
| Petrovo | Doboj-Bijeljina | 144 | 6.474 | 2.322 |
| Ribnik | Banja Luka | 511 | 6.048 | 0 |
| Osmaci | Istočno Sarajevo-Zvornik | 78 | 6.016 | 0 |
| Kostajnica | Banja Luka | 85 | 5.977 | 4.047 |
| Pelagićevo | Doboj-Bijeljina | 122 | 5.220 | 2.796 |
| Čajniče | Trebinje-Foča | 275 | 4.895 | 2.401 |
| Vukosavlje | Doboj-Bijeljina | 95 | 4.667 | 0 |
| Donji Žabar | Doboj-Bijeljina | 47 | 3.809 | 0 |
| Han Pijesak | Istočno Sarajevo-Zvornik | 323 | 3.530 | 2.018 |
| Ljubinje | Trebinje-Foča | 319 | 3.511 | 2.744 |
| Novo Goražde | Istočno Sarajevo-Zvornik | 119 | 3.117 | 0 |
| Oštra Luka | Banja Luka | 205 | 2.786 | 0 |
| Berkovići | Trebinje-Foča | 250 | 2.114 | 0 |
| Trnovo | Istočno Sarajevo-Zvornik | 138 | 2.050 | 1.018 |
| Kalinovik | Trebinje-Foča | 681 | 2.029 | 1.093 |
| Krupa na Uni | Banja Luka | 84 | 1.597 | 0 |
| Jezero | Banja Luka | 56 | 1.144 | 0 |
| Istočni Stari Grad | Istočno Sarajevo-Zvornik | 70 | 1.131 | 39 |
| Petrovac | Banja Luka | 155 | 361 | 0 |
| Kupres | Banja Luka | 48 | 300 | 0 |
| Istočni Mostar | Trebinje-Foča | 85 | 257 | 0 |
| Istočni Drvar | Banja Luka | 75 | 79 | 0 |
Nekdanje občine[uredi | uredi kodo]
Zakon o teritorialni organizaciji in lokalni samoupravi je bil spremenjen leta 1996 in je povzročil prerazporeditev teritorialnih meja med entitetama Federacijo Bosne in Hercegovine ter Republiko Srbsko. Sprememba zakona je določila, da nekatere občine, katerih ozemlja so bila po novem v celoti ali delno znotraj Federacije Bosne in Hercegovine, »začasno prenehale delovati«. Poleg tega so bili deli teh občin, ki so ostali znotraj meja Republike Srbske, administrativno pripojeni k drugim obstoječim občinam.
Spodaj so naštete nekdanje občine Republike Srbske:
- Glamoč (del v Šipovo)
- Gradačac (deli vključeni v Modričo in Pelagićevo)
- Grahovo (prej Bosansko Grahovo)
- Hadžići
- Ilijaš (del vključen v Sokolac)
- Konjic (deli vključeni v Nevesinje)
- Kladanj (deli vključeni v Šekoviće)
- Lukavac (deli vključeni v Petrovo)
- Maglaj (deli vključeni v Doboj)
- Olovo (deli vključeni v Sokolac)
- Skelani (vključeno v Srebrenico)
- Srbobran (deli vključeni v Šipovo) (prej Donji Vakuf)
- Tuzla (deli vključeni v Lopare)
- Vogošća
Posebne občine[uredi | uredi kodo]
Sarajevo[uredi | uredi kodo]
Leta 1993 je bil sprejet Zakon o srbskem mestu Sarajevo v času vojnega stanja ali neposredne vojne nevarnosti[2], ki je določal oblikovanje "srbskega" Sarajeva kot administrativne enote pod nadzorom Srbov. Srbsko Sarajevo (kasneje Istočno Sarajevo) je bilo sestavljeno iz naslednjih občin: Centar, Hadžići, Ilidža, Ilijaš, Novo Sarajevo, Stari Grad, Rajlovac, Vogošća in Trnovo. Ilidža, Hadžići, Ilijaš, Rajlovac in Vogošća so bili vključeni v Federacijo Bosne in Hercegovine. Mesto danes sestavlja naslednjih šest občin: Srpska Ilidža (preimenovano v "Kasindo" leta 2004), Srpsko Novo Sarajevo (preimenovano v "Lukavica" leta 2004), Pale, Sokolac, Srpski Stari Grad (preimenovano v "Istočni" Stari Grad" leta 2004) in Trnovo.
Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je leta 2004 odločilo, da se ime "Srbsko mesto Sarajevo" začasno nadomesti z "Mesto Istočno Sarajevo".
Brčko[uredi | uredi kodo]
Distrikt Brčko je bil ustanovljen 8. marca 2000 z odločitvijo Mednarodnega arbitražnega sodišča.[3] Do takrat je to ozemlje nadzorovala Republika Srbska. Distrikt Brčko je nastal kot skupno ozemlje obeh entitet (RS in Federacije Bosne in Hercegovine), vendar ni bilo postavljeno pod nadzor nobene od njiju, zato je pod neposredno jurisdikcijo Bosne in Hercegovine.
Rezultat arbitraže, ki je določil status Brčkega kot skupnega distrikta, uradno ni bil sprejet s strani oblasti Republike Srbske. Kljub neodobritvi s strani RS, uradna odločitev o statusu Brčkega ostaja veljavna.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Popis 2013 - Urbanizacija = stanovništvo urbanih područja / ukupno stanovništvo«. statistika.ba (v srbščini). Pridobljeno 4. junija 2018.
- ↑ The Law on the Serb City of Sarajevo during the State of War or Immediate Danger of War (Official Gazette of the Republika Srpska, No. 25/93)
- ↑ Ponjavić, Darijo (2009). »Nacionalno varnostni sistem Republike Bosne in Hercegovine (diplomsko delo)« (PDF). str. 13. Pridobljeno 15. maja 2024.