Olt
Olt Râul Olt | |
Umetno jezero Avrig na Oltu
| |
Država | Romunija |
---|---|
Okrožja | Harghita, Covasna, Brașov, Sibiu, Vâlcea, Olt, Teleorman |
Pritoki | |
- levi | Râul Negru, Bârsa, Topolog |
- desni | Cormoș, Cibin, Lotru, Olteț |
Mesta | Sfântu Gheorghe, Râmnicu Vâlcea, Slatina |
Izvir | |
- Nahajališče | Gorovje Hășmaș, Bălan, Karpati, Okrožje Harghita |
- nadmorska višina | 1.440 m |
Ustje | Donava |
- lokacija | pri Turnu Măgurele |
- koordinate | 43°42′46″N 24°48′1″E / 43.71278°N 24.80028°E |
Dolžina | 615 km (382 mi) |
Porečje | 24.050 km2 |
Pretok | za * |
- povprečje | 190 m3/s (6.710 cu ft/s) |
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško starogrško Ἄλυτος, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km. Njeno porečje meri 24.050 km²[1] in je najdaljša reka, ki teče izključno po romunskem ozemlju. Izvira v pogorju Hășmaș v vzhodnih Karpatih se pri Turnu Măgurele izliva v Donavo.
Olt teče skozi okrožja Harghita, Covasna, Brașov, Sibiu, Vâlcea in Olt. Največja mesta ob Oltu so Sfântu Gheorghe, Râmnicu Vâlcea in Slatina. Po njej se imenuje zgodovinska romunska regija Oltenija.
Gospodarski pomen
[uredi | uredi kodo]Na reki je skupno 24 jezov, ki so bili zgrajeni z namenom pridobivanja električne energije. Prvi je blizu Făgăraşa. Dolžina zajezitvenih jezer se spreminja in se daljša proti ustju. Večina jezer je obdana z zidom. Jezovi z elektrarnami so enaki. Do 19. stoletja so vozile tudi rečne ladje.
Sklic
[uredi | uredi kodo]- ↑ Danube River Basin District, Part A - Roof Report. IPCDR, str. 12.
Vira
[uredi | uredi kodo]- Administrația Națională Apelor Române. Cadastrul Apelor. Bukarešta.
- Institutul de Meteorologie și Hidrologie. Rîurile României. Bukarešta, 1971.