Rīgas vagonbūves rūpnīca
Rīgas vagonbūves rūpnīca (rusko Рижский вагоностроительный завод, v prevodu Riška tovarna vagonov) je nekdanji proizvajalec tirnih vozil v Rigi.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Podjetje je leta 1895 ustanovil ruski industrialec avstrijskega porekla Oskar Ivanovič Freywirth kot delniško družbo Fēnikss. Do prve svetovne vojne, ko so proizvodnjo evakuirali v Tver, je postalo ena največjih tovarn vagonov v Ruskem imperiju, poleg tovornih in potniških vagonov pa so izdelovali tudi železniške platforme in kmetijsko mehanizacijo.[1][2]
Postroj za gradnjo vagonov, ki je ostal v Rigi, je zadostoval za obnovitev proizvodnje v novoustanovljeni Latvijski republiki. Med veliko depresijo je podjetje zapadlo v krizo in bilo leta 1936 likvidirano, nato pa postalo last podjetja Vairogs, kjer so po Fordovi licenci izdelovali avtomobile, tovornjake in avtobuse Ford-Vairogs.[1][2]
Sovjetska vlada je podjetje nacionalizirala in poimenovala Rižskij gosudarstvennyj vagonostroitel'nyj zavod. V Sovjetski zvezi je bila tovarna eden največjih proizvajalcev veččlenskih tirnih vozil, predvsem električnih in dizelskih vlakov ter tramvajev. Poleg domačega tržišča so vlake izvažali v Bolgarijo in Jugoslavijo. Najbolj množično izdelane serije so bile elektromotorne garniture ER1, ER2, ER9 in ER22 ter tramvaji RVR-6, razvili pa so tudi prvi hitri vlak v ZSSR, ER200. V določenih obdobjih je tovarna proizvajala tudi izdelke za široko potrošnjo, kot so hladilniki.[1]
Po obnovitvi neodvisnosti Latvije se je obrat leta 1993 preoblikoval v delniško družbo Rīgas vagonbūves rūpnīca v državni lasti. Obseg proizvodnje je po razpadu ZSSR upadel in leta 1998 je bila družba razglašena za plačilno nesposobno, nakar so jo po delih privatizirali.[2]
Leta 2003 je izvozila zadnjo garnituro v Gruzijo,[3] zatem je večinoma sprejemala naročila za modernizacijo in popravila svojih obstoječih garnitur. Po več spremembah lastništva je leta 2017 tovarna šla v stečaj.[4]
Izdelki[uredi | uredi kodo]
Vlaki[uredi | uredi kodo]
Slika | Serija | Obdobje proizvodnje | Opombe |
---|---|---|---|
SR | 1947–1958 | Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 1,5 kV in 3 kV, kakršne so že izdelovali v tovarnah v Moskvi in Mitiščih. Leta 1952 so predstavili modificirano različico SR3. | |
ER1 | 1957–1962 | Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV. | |
ER7 | 1959–1961 | Prva sovjetska elektromotorna garnitura za omrežje z izmenično napetostjo 25 kV. Izdelana v štirih primerkih. Po predelavi na silicijeve usmernike (namesto živosrebrnih) je prejela oznako ER7K. | |
ER10 | 1960–1961 | Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV, z dodatnim parom vrat na vsakem členu namenjena primestnim progam. Izdelanih je bilo šest štiričlenskih garnitur, kasneje združenih v tri osemvagonske. | |
ER9 | 1961–2002 | Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, naslednja razvojna stopnja serije ER7. Poleg osnovne različice so serijsko proizvajali modifikacije ER9P, ER9M, ER9E, ER9T. | |
ER2 | 1962–1984 | Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV, naslednica serije ER1. Po letu 1974 je zaobljeno obliko kabine nadomestila ravna različica. | |
DR1 | 1963–1998 | Prva sovjetska serijska dizelmotorna garnitura. Poleg osnovne različice so serijsko izdelovali modifikacije DR1P, DR1A, DR1B. | |
ER22 | 1964–1976 | Elektromotorna garnitura za enosmerno napetost 3 kV, posodobljena različica ER10. V zadnjih letih proizvodnje sta bila izdelana dva vlaka modifikacije ER22M in dva vlaka modifikacije ER22V | |
ER25 | 1970–1979 | Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, namenjena izvozi in dobavi Bolgarskim državnim železnicam (BDŽ). Te so mu dodelile serijsko oznako 32. | |
ER2R ER2T |
1979–1987 1987–2003 |
Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV z regenerativno-reostatskim zaviranjem. Ustvarjen na podlagi elektroopreme serije ER22V in karoserij členov, podobnih seriji ER2. Serija ER2T je izboljšana različica ER2R. | |
ER31 | 1980–1990 | Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, izdelana za izvoz v Jugoslavijo. Pri Jugoslovanskih železnicah je dobil oznako 412/416. Po razpadu Jugoslavije so se garniture razdelile med srbske, črnogorske in makedonske železnice. | |
ER33 | 1990–1992 | Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, namenjena bolgarskim železnicam. Naslednica serije ER25 oziroma poenostavljena izvedba ER31. Po sistemu BDŽ je prejel serijsko oznako 33. | |
ER35 | 1995–1996 | Različica serije ER31 z močnejšimi motorji. Za Železnice Srbije so bile izdelane tri takšne garniture, ki so prejele oznake 412/416-1xx. |
Prototipi[uredi | uredi kodo]
Slika | Serija | Leto proizvodnje | Opombe |
---|---|---|---|
ER6 | 1959 | Poskusna garnitura na enosmerni tok z regenerativno-reostatskim zaviranjem, izdelana v enem primerku za preizkušnjo tega zavornega sistema. | |
ER11 | 1965 | Poskusna garnitura, podobna seriji ER22, na izmenični tok. Izdelana v enem primerku. | |
AR1 | 1969 | Tirni avtobus (enočlenska garnitura) na dizelski pogon. Izdelan v dveh primerkih. | |
ER200 | 1974–1984 1991–1994 |
Edini hitri vlak, proizveden v ZSSR. Namenjen je bil vožnji med Sankt Peterburgom in Moskvo. Izdelani sta bili dve garnituri: prva je začela voziti v rednem prometu leta 1984, druga pa 1996. Leta 2009 so ju zamenjale nove garniture Siemens Velaro RUS, znane kot »sapsani«. | |
ER12 | 1976–1981 | Poskusna garnitura na enosmerni tok s tiristorsko-impulznim krmilnim sistemom. Izdelana v treh primerkih. | |
ER29 | 1985 | Poskusna garnitura na izmenični tok s tiristorsko-impulznim krmilnim sistemom in povečanimi okvirji vrat. Izdelana v enem primerku. | |
AR2 | 1997 | Tirni avtobus, izdelan v dveh primerkih. |
Načrtovane neizdelane serije[uredi | uredi kodo]
- ER5 (1958)
- ER24 (1980)
- ER30 (1985)
Tramvaji[uredi | uredi kodo]
Načrtovani modeli[uredi | uredi kodo]
Slika | Model | Leto proizvodnje | Opombe |
---|---|---|---|
RVR-7 | 1976–1985 | Izdelan v skupaj 19 primerkih. Ker se je na preizkusih izkazal za nezanesljivega, so razvoj ustavili. | |
TR-1 | 1988 | Prvi sovjetski zglobni tramvaj. Izdelan je bil v enem primerku, nato pa je njegov razvoj prekinil razpad Sovjetske zveze. | |
TR-2 | 1994 | Poskus oživitve projekta TR-1. Izdelan v dveh primerkih. |
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Рижский вагоностроительный завод«. russkije.lv (v ruščini). Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 »Поезда в стиле модерн«. baltic-course.com (v ruščini). Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »ЭР2Т-7251«. RusEtrain (v ruščini). Pridobljeno 6. aprila 2024.
- ↑ »Ar tiesas lēmumu sākts Rīgas vagonbūves rūpnīcas maksātnespējas process«. Dienas Bizness (v latvijščini). 15. november 2017.