Trebušna vodenica
| Trebušna vodenica (ascites) | |
|---|---|
 | |
| Trebuh bolnika s cirozo, ki je povzročila obsežno trebušno vodenico in nabrekle površinske vene. | |
| Specialnost | gastroenterologija |
| Simptomi | povečan obseg trebuha, povečana telesna masa, nelagodje v predelu trebuha, zasoplost[1] |
| Zapleti | spontani bakterijski peritonitis, hepatorenalni sindrom, hiponatremija[1][2] |
| Vzroki | jetrna ciroza, rak, srčno popuščanje, tuberkuloza, pankreatitis, budd–chiarijev sindrom[2] |
| Diagnostični postopki | telesna preiskava, ultrazvok, računalniškotomografsko slikanje[1] |
| Zdravljenje | dieta z nizko vsebnostjo soli, zdravila, paracenteza[1] |
| Zdravila | spironolakton, furosemid[1] |
| Pogostost | > 50 % bolnikov s cirozo [2] |
Trebušna vodenica ali ascites je bolezensko nabiranje serozne tekočine v trebušni votlini,[3][4] in sicer se v potrebušnični (peritonealni) votlini nabere več kot 25 ml tekočine.[2] Kaže se lahko z naslednjimi simptomi: povečan obseg trebuha, povečana telesna masa, nelagodje v predelu trebuha, zasoplost.[1] Možni zaplet je spontani bakterijski peritonitis,[1] hematogena okužba ascitesne tekočine, ki se pojavi brez predhodnega lokalnega izvora okužbe.[5]
V razvitem svetu je najpogostejši vzrok trebušne vodenice jetrna ciroza.[2] Pri napredovali jetrni bolezni pride namreč do motenj homeostaze telesnih tekočin, kar se kaže z nabiranjem zunajcelične tekočine v potrebušnični votlini in intersticijskem tkivu.[6] Mehanizem nastanka trebušne vodenice pri jetrni cirozi temelji na povišanju krvnega tlaka v dverni (portalni) jetrni veni (portalna hipertenzija).[2] Drugi možni vzroki so še rak, srčno popuščanje, tuberkuloza, pankreatitis, budd–chiarijev sindrom[2] Diagnoza temelji na telesnem pregledu ter ultrazvočnem ali računalniškotomografskem slikanju.[1] Preiskava tekočine lahko pomaga pri ugotavljanju vzroka.[1] Lahko se opravi transjugularni intrahepatični portosistemski obvod, vendar ga povezujejo z zapleti.
Med ukrepe za zdravljenje običajno spadajo dieta z nizko vsebnostjo natrija, zdravila (kot so diuretiki) in paracenteza (punkcija odvečne tekočine).[1] Lahko se opravi transjugularni intrahepatični portosistemski obvod, vendar ga povezujejo z zapleti.[1] Ukrep je lahko tudi presaditev jeter, s čimer se zdravi vzrok, torej jetrna bolezen.[2]
Pri bolnikih z jetrno cirozo se v desetletnem obdobju po postavitvi diagnoze pri več kot polovici pojavi trebušna vodenica.[2] Med tistimi, pri katerih se trebušna vodenica razvije, je triletno preživetje okoli 50-odstotno.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 »Ascites - Hepatic and Biliary Disorders«. Merck Manuals Professional Edition (v angleščini). Maj 2016. Pridobljeno 14. decembra 2017.
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 Pedersen, JS; Bendtsen, F; Møller, S (Maj 2015). »Management of cirrhotic ascites«. Therapeutic advances in chronic disease. 6 (3): 124–137. doi:10.1177/2040622315580069. PMC 4416972. PMID 25954497.
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5506970/ascites?query=ascites&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 8. 2018.
- ↑ »Ascites«. National Library of Medicine. Pridobljeno 14. decembra 2017.
- ↑ Ribnikar M., Štepec S., Križman I. Spontani bakterijski peritonitis – pogost in večkrat neprepoznan zaplet pri bolnikih z dekompenzirano jetrno cirozo. MED RAZGL 1996; 35: 97–101.
- ↑ Hafner M. Uporaba humanih albuminov v hepatologiji. Zdravljenje s krvjo v gastroenterologiji in hepatolohiji, zbornik; 2005: 97–102.
