Pojdi na vsebino

Vladimir Ivanovič Istomin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vladimir Ivanovič Istomin
Vladimir Ivanovič Istomin
Ime v maternem jeziku
Влади́мир Ива́нович Исто́мин
Rojstvo9. (21.) februar 1810
Lomovka[d]
Smrt7. (19.) marec 1855 (45 let)
Sevastopol
Pripadnost Ruski imperij
Rod/služba Ruska imperialna mornarica
ČinKontraadmiral
Oboroženi konfliktiBitka pri Navarinu
Krimska vojna
PriznanjaRed svetega Jurija

Red svetega Vladimirja
Red svete Ane

Red svetega Stanislava

Vladimir Ivanovič Istomin (rusko Влади́мир Ива́нович Исто́мин), ruski mornariški častnik, * 21. februar 1810, Lomovka, Penzenska gubernija,[1][2]19. marec 1855, Sevastopol, Ruski imperij.

Bil je kontraadmiral Ruske imperialne mornarice in heroj obrambe Sevastopola.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Leta 1827 je diplomiral na Mornariškem vseučilišču in se istega leta udeležil bitke pri Navarinu, pozneje pa blokade Dardanel (1828–1829). Leta 1836 je bil premeščen z Baltske na Črnomorsko floto. Leta 1850 je postal poveljnik linijske ladje Pariž, ki je bila leta 1853 udeležena v bitki pri Sinopi. Po bitki je bil povišan v kontraadmirala, Nahimov pa je v poročilu carju dejanja ladje Pariž posebej izpostavil: "Nemogoče je bilo nehati občudovati lepa in hladnokrvno preračunana dejanja ladje Pariž".

Med obrambo Sevastopola je Istomin vodil obrambo Malahovskega hriba in okoliških redut, pri čemer je bil zgled s svojim pogumom in vztrajnostjo. Bil je med najbolj aktivnimi in pogumnimi udeleženci v organizaciji obrambe. Po smrti Kornilova dobesedno ni zapustil svojega položaja niti za en dan. Živel je v obrambnem stolpu Malahovskega hriba. 7. marca 1855 ga je ubila topovska krogla v reduti Kamčatka. Pokopan je bil v Grobnici admiralov v Sevastopolu, v isti grobnici kot Nahimov in Kornilov.

Imel je štiri brate, ki so vsi služili v vojni mornarici (dva admirala).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Истомин Владимир Иванович«. ГТРК "ПЕНЗА" (v ruščini). penza.rfn.ru. 16. december 2009. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2018. Pridobljeno 12. marca 2017.
  2. »Истомин Владимир Иванович«. ГТРК "ПЕНЗА". 2007. Arhivirano iz spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 21. januarja 2013.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]