Pojdi na vsebino

Zrcalo (film, 1975)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zrcalo
RežijaAndrej Tarkovski
ProdukcijaErik Waisberg
Scenarij
Vloge
Pripoveduje
GlasbaEdvard Artemjev
FotografijaGeorgij Rerberg
MontažaLjudmila Feiginova
Datum izida
7. marec 1975
Dolžina
106 minut[1]
DržavaSovjetska zveza
Jezik
  • ruščina
  • španščina
Proračun622.000 RUB[2]

Zrcalo (rusko Зеркало, translit. Zerkalo) je sovjetski umetniški film iz leta 1975, ki ga je režiral Andrej Tarkovski in zanj tudi napisal scenarij skupaj z Aleksandrom Mišarinom. Delno je avtobiografski, nekonvencionalno strukturiran in vsebuje pesmi, ki jih je napisal in recitiral režiserjev oče Arsenij Tarkovski. V glavnih vlogah nastopajo Margarita Terehova, Ignat Danilcev, Ala Demidova, Anatolij Solonicin, režiserjeva žena Larisa Tarkovska in tudi njegova mati Marija Višnjakova. Inokentij Smoktunovski je posnel glas pripovedovalca, Edvard Artemjev pa glasbo in zvočne učinke. Film je posnet v obliki nelinearne naracije, glavna zasnova za film je iz leta 1964, kasneje sta Tarkovski in Mišarin scenarij večkrat spreminjala. Zgodba se odvija v spominih umirajočega pesnika okoli ključnih trenutkov njegovega življenja in sovjetske kulture. Film združuje sodobne prizore z otroškimi spomini, sanjami in filmskimi novicami. Posnet je v črno beli in barvni tehniki ter tudi barvi sepia. Potek filma spominja na sanje in se lahko primerja s tehniko toka zavesti v modernistični književnosti.

Film je bil premierno prikazan 7. marca 1975 ter je sprva razdelil tako kritike, kot tudi gledalce, mnogi so pripoved označili za nerazumljivo. Sčasoma je pridobil ugled med kritiki in leta 2012 so ga v reviji Sight & Sound Britanskega filmskega inštituta uvrstili na devetnajsto mesto najboljših filmov vseh časov po anketi filmskih kritikov in deveto mesto po anketi filmskih režiserjev.[3][4] Tudi med Rusi velja za najpriljubljenejše delo Tarkovskega.[5]

Vloge

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »MIRROR (U)«. British Board of Film Classification. 23. januar 1980. Pridobljeno 22. februarja 2016.
  2. Tarkovsky, Andrei; transl. by Kitty Hunter-Blair (1991). Time Within Time: The Diaries 1970–1986. Calcutta: Seagull Book. str. 77 (July 11, 1973). ISBN 978-81-7046-083-1.
  3. »Sight & Sound 2012 Polls«. BFI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2016. Pridobljeno 19. oktobra 2015.
  4. »Sight & Sound Revises Best-Films-Ever Lists«. studiodaily. 1. avgust 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2021. Pridobljeno 1. avgusta 2012.
  5. "...remains today most Russians' favourite Tarkovsky film." Synessios (2001). Tarkovsky himself recounts in Sculpting In Time that Mirror provoked an overwhelming audience response that dwarfed his other movies. He received hundreds of letters expressing in the most movingly intimate terms how the film had made a profound impact on them.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]