Pojdi na vsebino

Čudsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Čudsko jezero
Peipsi-Pihkva järv
Чудско-Псковское/Псковско-Чудское озеро
obala jezera v Estoniji
LegaEstonija, Rusija
Koordinate58°41′N 27°29′E / 58.683°N 27.483°E / 58.683; 27.483
Glavni dotokiEmajõgi, Velikaja
Glavni odtokiNarva
Površina porečja47.800 km²
Države porečjaEstonija, Rusija, Latvija, Belorusija
Površina3555 km²
Povp. globina7,1 m
Maks. globina15,3 m
Količina vode25 km³
Dolžina obale1520 km
Gladina (n.m.)30 m
OtokiPiirissaar, Kolpin, Kamenka
NaseljaMustvee, Kallaste
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena.

Čudsko jezero ali Čudsko-Pskovsko jezero (estonsko Peipsi-Pihkva järv, rusko Чудско-Псковское озеро, Псковско-Чудское озеро, latinizirano: Čudsko-Pskovskoje ozero, Pskovsko-Čudskoje ozero, nemško Peipus ali Peipussee) je največje čezmejno jezero v Evropi, na meji med Estonijo in Rusijo.

Jezero je peto največje v Evropi za Ladoškim in Oneškim jezerom (v Rusiji severno od Sankt Peterburga), jezerom Vänern (na Švedskem) in jezerom Saimaa (na Finskem).[1]

Jezero je ostanek vode, ki se v zadnjih ledenih dobah redno zbira ob vznožju velikih, trajnih arktičnih ledenih plošč. Pokriva 3555 km² in ima povprečno globino 7,1 m, najgloblja točka pa je 15 m.[2][3] Jezero ima več otokov in je sestavljeno iz treh delov:

  • Čudsko jezero (estonsko Peipsi-Pihkva järv, rusko Чудское озеро), severni del jezera, s površino 2611 km² ali 73 %
  • Pskovsko jezero (estonsko Pihkva järv, rusko Псковское озеро), južni del jezera (površina 708 km² ali 20 %
  • Toplo jezero (estonsko Lämmijärv, rusko Тёплое озеро), preliv, ki povezuje oba dela jezera (površina 236 km² ali 7 %

Jezero se uporablja za ribolov in rekreacijo, vendar je trpelo zaradi poslabšanja okolja zaradi kmetijstva iz sovjetske dobe. V jezero se izliva približno 30 rek in potokov. Največji reki sta Emajõgi in Velikaja. Jezero se preko reke Narve izliva v Finski zaliv.

Leta 1242 je bilo jezero prizorišče bitke na zaledenelem jezeru (rusko Ледовое побоище; estonsko Jäälahing) med Tevtonskimi vitezi in Novgorodci pod knezom Aleksandrom Nevskim.

Nastanek

[uredi | uredi kodo]

Jezero je ostanek večjega vodnega telesa, ki je obstajalo na tem območju v nekdanji ledeni dobi.[4] V paleozojski dobi, pred 300–400 milijoni let, je celotno ozemlje sodobnega Finskega zaliva pokrivalo morje. Njegov sodobni relief je nastal kot posledica ledeniških dejavnosti, od katerih se je zadnja, Weichselska poledenitev, končala pred približno 12.000 leti.

Topografija in hidrografija

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid porečja Narve in Čudskega jezera

Bregovi Čudskega jezera imajo gladke obrise in tvorijo samo en velik zaliv – Raskopelski zaliv. Nizke obale jezera so večinoma sestavljene iz šote in so obrobljene s prostranimi nižinami in močvirji, ki so spomladi poplavljeni s poplavno površino do 1000 km².[5]Tu so peščene sipine in griči, pokriti z borovim gozdom. Ob peščenih obalah se razprostira 200–300 metrov širok odsek plitve vode.[6]

Vodna bilanca Čudskega jezera
Vodna bilanca Volumen
Pritok Padavine 560 mm
Površinska in podzemna voda 3150 mm
Iztok pretok 3390 mm
Izhlapevanje 320 mm

Relief dna je enakomeren in raven, ob obalah se postopoma dviguje in je pokrit z muljem, ponekod s peskom. Najgloblja točka 15,3 metra je v jezeru Teploe, 300 metrov od obale.[7]

Jezero je dobro tekoče, z letnim dotokom vode približno polovico celotne količine vode.

Voda v jezeru je sladka, z nizko prosojnostjo približno 2,5 metra zaradi planktona in suspendiranih usedlin, ki jih povzroča rečni tok. Vodni tokovi so šibki 5–9 cm/s; povzroča jih veter in se ustavijo, ko poneha. Vendar je med spomladansko poplavo stalen površinski tok od severa proti jugu.[8]

Zaradi majhne globine se jezero hitro segreje in ohladi. Temperatura vode julija doseže 25–26 °C. Jezera zmrznejo konec novembra – v začetku decembra in se odtajajo konec aprila – v začetku maja, najprej jezeri Teploe in Pihkva ter nato Peipus jezero. Vendar pa je zaradi nedavnih podnebnih sprememb Peipus jezero zdaj običajno začelo zmrzovati pozneje v decembru in se odtajati veliko prej v aprilu.

Obala južno od Mustvee Kallaste pristanišče Mustvee

Porečje in otoki

[uredi | uredi kodo]

V jezero se izliva okoli 30 rek.[9] Največji sta Velikaja in Emajõgi; manjše reke so Zadubka, Čerma, Gdovka, Kuna, Torohovka, Remda, Rovja, Dželča, Černaja, Lipenka, Starceva, Borovka, Abija, Obdeh, Piusa, Võhandu, Kodza, Kargaja, Omedu, Tagajõgi in Alajõgi. Jezero izliva samo ena reka, Narva, v Baltsko morje.

Jezero vsebuje 29 otokov s skupno površino 25,8 km2, še 40 otokov pa je v delti reke Velikaja. Otoki so nizka mokrišča, ki so v povprečju dvignjena nad površino jezera le 1–2 metra (največ 4,5 metra) in zato trpijo zaradi poplav. Največji otoki so Piirissaar (površina 7,39 km2), ki je na južnem delu Čudskega jezera), Kolpina (površina 11 km2, v jezeru Pihkva) in Kamenka (površina 6 km2). V središču jezera Pihkva je skupina Talabskih otokov (Talabsk, Talabenets in Verkhniy).[10]

Rastlinstvo in živalstvo

[uredi | uredi kodo]

Jezero gosti 54 vrst obalne vodne flore, vključno trstika, pravi kolmež (Acorus calamus), Scirpus, kobulasta vodoljuba (Butomus), mali rogoz (Typha angustifolia) in vodnim pastinakom (Sium latifolium). Plavajoče rastline so redke in so samo treh vrst: Sagittaria, rumeni blatnik in vodni dresnik (Persicaria amphibia).[11]

V jezeru živijo navadni ostriž, sander, ploščič, rdečeoka (Rutilus), ozimica (Coregonus), evropski snetec (Osmerus eperlanus) in druge vrste rib.

Mokrišča obalnega pasu jezera so pomembna počivališča in krmišče za labode, gosi in race, ki se selijo med Belim in Baltskim morjem ter v zahodno Evropo.[12] Čudsko jezero je eno glavnih postankov za Bewickovega laboda (Cygnus columbianus). Labodi zapustijo svoja gnezdišča na ruski Arktiki, ki je oddaljena 1600 kilometrov in jezero je za mnoge prva postaja. Labodi le redko preletijo več kot 1900 kilometrov brez goriva, zato so blizu meja svoje vzdržljivosti, ko dosežejo jezero.[13]

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Ekološko stanje porečja je na splošno zadovoljivo – voda je večinoma I. in II. stopnje (čista), v nekaterih rekah pa zaradi visoke vsebnosti fosforja III. Stanje vode v rekah se je od leta 2001–2007 izboljšalo, vendar se populacija modro-zelenih alg povečuje. Glavna težava Čudskega jezera je njegova evtrofikacija.[14]

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Mesta na bregovih so razmeroma majhna. To so: Mustvee (1610 prebivalcev), Kallaste (1260 prebivalcev) in Gdov (4400 prebivalcev). Največje mesto Pskov (202.000 prebivalcev) stoji ob reki Velikaja, 10 kilometrov od jezera. Ladijska plovba je dobro razvita in služi ribištvu, prevozu blaga in potnikov ter turističnim ogledom.[15][16] Slikovite obale jezera so priljubljena destinacija za turizem in rekreacijo v številnih turističnih kampih in sanatorijih.[17]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Leta 1242 je južni del Čudskega jezera gostil veliko zgodovinsko bitko, v kateri so novgorodske čete pod vodstvom Aleksandra Nevskega premagale tevtonske viteze. Bitka je izjemna po tem, da se je večinoma odvijala na zamrznjeni površini jezera in se zato imenuje bitka na ledu.[18][19]

Največje mesto na jezeru, Pskov, je tudi eno najstarejših mest v Rusiji, znano vsaj od leta 903 našega štetja iz zapisa v Primarni kroniki Lavrentijanskega kodeksa.[20][21] Mesto je imelo določeno mero neodvisnosti, čeprav so v njem prevladovali njegovi sosedje – Novgorod, Litva in Moskovija - in je bilo sčasoma vključeno v rusko državo. V mestu je ostalo več zgodovinskih stavb, med drugim samostan Mirožski (1156, ki vsebuje znamenite freske 14–17. stoletja), Pskovski kremelj (14–17. stoletja) s petkupolno stolnico sv. Trojice (1682–1699), cerkve v Ivanovu ( do 1243), Snetogorski samostan (13. stoletje), cerkev Vasilija (1413), cerkev Kozme in Damjana (1462), cerkev sv. Jurija (1494) in druge.[22]

Gdov je bil ustanovljen leta 1431 kot trdnjava in je postal mesto leta 1780; edini ostanki zgodovinskega Gdovskega kremlja so tri trdnjavska obzidja.[23]

Kallaste so v 18. stoletju ustanovili staroverci, ki so pobegnili z območja Novgoroda, v mestu pa je še vedno delujoča ruska pravoslavna staroobredna cerkev. V bližini Kallaste je ena največjih površin devonskega peščenjaka z dolžino 930 metrov in največjo višino 8 metrov, pa tudi več jam in ena največjih kolonij lastovk v Estoniji.[24]

Samostan Mirožski Pskovski kremelj

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The whispering waters of Estonia – Visit Estonia
  2. ↑ Чудско-Псковское озеро, Great Soviet Encyclopedia
  3. ↑ (rusko) Russian lakes with area of more than 350 km². (GIF table). Retrieved on 2012-01-21.
  4. ↑ Encyclopedic Dictionary of Geography: Geographical names – Moscow: Soviet Encyclopedia. 1983, p. 488.
  5. ↑ Sokolov AA Hydrography of the USSR L.: Gidrometeoizdat, 1952
  6. ↑ Tourist Encyclopedia. Peipsi-Pskov Lake Arhivirano 2017-07-13 na Wayback Machine.. Outdoors.ru. Retrieved on 2012-01-21.
  7. ↑ lakes and rivers south of Estonia, the islands[mrtva povezava] [mrtva povezava]
  8. ↑ study the situation of the ports on the Narva River Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine.. Arhiv.ivangorod.ru. Retrieved on 2012-01-21.
  9. ↑ By Peipus pond Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.. Zachetka.ru. Retrieved on 2012-01-21.
  10. ↑ »Публичная кадастровая карта«. pkk5.rosreestr.ru. Pridobljeno 8. januarja 2018.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  11. ↑ Fish and Lake Pskov region. Lakes. Pskovfish.ru. Retrieved on 19 February 2017.
  12. ↑ Tourist portal. Svali.ru (2008-01-28). Retrieved on 2012-01-21.
  13. ↑ Newth, Julia (november 2016). »Race against time«. BBC Wildlife. 34 (12): 40–6.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  14. ↑ Minutes of the eleventh meeting of the Joint Russian-Estonian commission for the protection and rational use of transboundary waters Arhivirano 2013-01-04 at Archive.is [mrtva povezava]
  15. ↑ TrevelTurs. Peipsi-Pskov lake system Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.. Traveltours.ru. Retrieved on 2012-01-21.
  16. ↑ Transport of Pskov Oblast. All-transport.info. Retrieved on 2012-01-21.
  17. ↑ Pskov region. Peipsi and Lake Pskov Arhivirano 2018-02-05 na Wayback Machine.. noveltour.ru
  18. ↑ Tony Jaques (2007). Dictionary of Battles and Sieges: F-O. Greenwood Publishing Group. str. 564. ISBN 0-313-33538-9.
  19. ↑ Toivo Miljan (2004). Historical dictionary of Estonia. Scarecrow Press. str. 299. ISBN 0-8108-4904-6.
  20. ↑ Псков, Great Soviet Encyclopedia
  21. ↑ Wladyslaw Duczko (2004). Viking Rus: studies on the presence of Scandinavians in Eastern Europe. BRILL. str. 114. ISBN 90-04-13874-9.
  22. ↑ ancient city of Pskov. Old-pskov.ru. Retrieved on 2012-01-21.
  23. ↑ My Gdov Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine.. mygdov.ru (in Russian)
  24. ↑ Russian site about the city Kallaste. Kallaste.ucoz.org (2012-01-04). Retrieved on 2012-01-21.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Čudsko jezero.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Čudsko_jezero&oldid=6246565«