Šakkanakku
Šakkanakku (akadsko 𒇽𒃻𒃶𒅘𒆪 šakkanakku, sumersko 𒄊𒀴, GIR.NITA ali šagina[1]) je bil uradni naslov vojaškega guvernerja.[2] V Mariju je vladala dinastija dednih šakkanakkujev, ki jih je sprva imenovalo Akadsko kraljestvo, po njegovem propadu pa so se osamosvojili.[3] Po pridobitvi nekakšne neodvisnosti so se od Apil-kina dalje imeli za kralje.[4] Kritična analiza Seznama Šakkanakkujev je bila objavljena.[5]
Približno v istem času se je naslov uporabljal tudi v Elamu, kjer je vladalo več "šakkanakkujev Elama" s tipično akadskimi imeni.[6]
Naslov je se je v 14. stoletju pr. n. št. uporabljal tudi v Katni[7] in pod Kasiti v Dilmunu.[8]
Šakkanakkuji pod Akadci
[uredi | uredi kodo]Šakkanakkuji (vojaški guvernerji) ali šagine (generali) so bili znani od obdobja Akadskega cesarstva. Kralj Šarkališari, na primer, je imel vojaškega guvernerja v Nipurju, zadolženega za gradnjo Enlilovega templja. Eno od let njegovega vladanja se imenuje: "Leto, v katerem je Šarkališari imenoval Puzur-Ištarja za šagino, da bi zgradil Enlikov tempelj."[9][10]
Glavni šakkanakkuji Marija
[uredi | uredi kodo]Iz arheoloških najdb je znanih več imen šakkanakkujev Marija:
-
Ištub-Ilum (okoli 2150 pr. n. št.)
-
Idi-ilum (okoli 2090 pr. n. št.)
-
Puzur-Ištar (okoli 2050 pr. n. št.)
-
Tura-Dagan (okoli 2071–2051 pr. n. št.)
Seznam šakkanakkujev Marija
[uredi | uredi kodo]Ime | Vladanje | Komentar | |
---|---|---|---|
Ididiš | okoli 2266–2206 pr. n. št. | ||
Šu-Dagan | okoli 2206–2200 pr. n. št. | Ididišev sin.[11] | |
Išme-Dagan | okoli 2199–2154 pr. n. št. | Vladal 45 let.[12][13] | |
Nur-Mer | okoli 2153–2148 pr. n. št. | Sin Išme-Dagana.[12] | |
Ištub-Ilum | okoli 2147–2136 pr. n. št. | Sin Išme-Dagana in Nur-Merov brat. [12] | |
Išgum-Adu | okoli 2135–2127 pr. n. št. | Vladal 5 let.[12] | |
Apil-kin | okoli 2126–2091 pr. n. št. | Sin Išme-Dagana.[12][14] Na posvetilnem napisu njegove hčerke je omenjen kot lugal (kralj).[15] | |
Idi-ilum | okoli 2090–2085 pr. n. št. | Njegovo ime se bere tudi Iddn-El; ime je napisano na njegovem votivnem kipu.[16] | |
Ili-Išar | okoli 2084–2072 BC | Njegovo ime je zapisano na zidaku.[17] | |
Tura-Dagan | okoli 2071–2051 pr. n. št. | Apil-kinov sin in Ili-Išarje brat.[18] | |
Puzur-Ištar | okoli 2050–2025 pr. n. št. | Tura-Daganov sin.[12] Uporabljal je naslov lugal.[19] | |
Hitlal-Era | okoli 2024–2017 pr. n. št. | Puzur-Ištarjev sin.[20] Uporabljal je naslov lugal.[19] | |
Hanun-Dagan | okoli 2016–2008 pr. n. št. | Puzur-Ištarjev sin.[21] Uporabljal je naslov lugal.[19] | |
Isi-Dagan | okoli 2000 pr. n. št. | Ime je napisano na pečatu.[22] | |
Enin-Dagan | Isi-Daganov sin.[23] | ||
Itur-(...) | Ime je poškodovano, med njim in Enin-Daganom je praznina.[24] | ||
Amer-Nunu | Ime je napisano na pečatu.[25][26] | ||
Tir-Dagan | Itur-(...) sin.[27] | ||
Dagan-(...) | Ime je poškodovano in zadnje ime dokazanega šakkanakkuja.[28] |
Glavni Šakkanakkuji Elama
[uredi | uredi kodo]Približno takrat kot v Mariju so bili šakkanakkuji znani tudi v Elamu. Na Plošči z levom je Puzur-Inšušinak omenjen kot "Puzur-Inšušin(ak), ensi (guverner) Suse, šakkanakku (vojaški guverner) države Elam" (𒅤𒊭𒀭𒈹𒂞 𒑐𒋼𒋛 𒈹𒂞𒆠 𒄊𒀴 𒈣𒋾 𒉏𒆠 kutik-inšušinak ensi šuški šakkanakku mati NIMki).[6] V času Naram-Sina Akadskega ali Šar-Kali-Šarija je imel naslov "šakkanakku države Elam" guverner z akadskim imenov Ili-Išmani,[29][30][31] kar kaže, da je bil vazal Akadskega kraljestva.[32]
Seznam šakkanakkujev Elama
[uredi | uredi kodo]Ruler | Length of reign | Notes | |
---|---|---|---|
Ešpum | c. 2300 BC | Vazal Akadskega kraljestva pod Maništušujem.[33] | |
Ilšu-rabi | okoli 2206–2200 pr. n. št. | Šakkanakku province Parašime. | |
Epirmupi | okoli 2199–2154 pr. n. št. | ||
Ili-išmani | okoli 2200 pr. n. št. | Guverner Elama med vladanjem Naram-Sina Akadskega in/ali Šar-Kali-Šarija, in verjetno njun vazal.[34][35] | |
Puzur-Inšušinak | okoli 2150 pr. n. št. | Dobil neodvisnost od Akadskega kraljestva. Omenja se kot "Puzur-Inšušin(ak), ensi (guverner) Suse, šakkanakku države Elam".[36] |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ "Sumerian Dictionary" Arhivirano 2021-03-01 na Wayback Machine.. oracc.iaas.upenn.edu.
- ↑ Gwendolyn Leick. Historical Dictionary of Mesopotamia. str. 113.
- ↑ Trevor Bryce. Ancient Syria: A Three Thousand Year History. str. 18.
- ↑ Loisel, Anne-Caroline Rendu. "Ilum-Isar et Apil-Kin, deux nouvelles inscriptions de Mari/Tell Hariri". V L. Feliu, J. Llop, A. Millet Alba, J. Sanmartin (ur). Time and History in the Ancient Near East. Proceedings of Rencontre Assyriologique Internationale 56, Barcelone, Juillet 2010, str. 633-643: 650.
- ↑ Philological Data for a Historical Chronology of Mesopotamia in the 3rd Millennium (PDF). str. 26–27.
- ↑ 6,0 6,1 Mémoires. Pariz: P. Geuthner. 1899. str. 8.
- ↑ Gromova 2007, str. 300.
- ↑ Potter. The Persian Gulf in History. str. 35.
- ↑ Douglas Frayne. Sargonic and Gutian periods. RIME E2.1.5, str. 184.
- ↑ Hamblin, William J. (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History. Routledge. str. 109. ISBN 978-1-134-52062-6.
- ↑ Leick 2002, str. 152.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 Oliva 2008, str. 86.
- ↑ Leick 2002, str. 81.
- ↑ Leick 2002, str. 18.
- ↑ Michalowski 1995, str. 187.
- ↑ Leick 2002, str. 76.
- ↑ Leick 2002, str. 78.
- ↑ Leick 2002, str. 168.
- ↑ 19,0 19,1 19,2 Oliva 2008, str. 91.
- ↑ Oliva 2008, str. 92.
- ↑ Leick 2002, str. 67.
- ↑ Frayne 1990, str. 594.
- ↑ Frayne 1990, str. 596.
- ↑ Frayne 1990, str. 597.
- ↑ Oliva 2008, str. 87.
- ↑ Frayne 1990, str. 598.
- ↑ Frayne 1990, str. 599.
- ↑ Frayne 1990, str. 600.
- ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
- ↑ Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC. Routledge. str. 216. ISBN 978-1-000-03485-1.
- ↑ "Site officiel du musée du Louvre". cartelfr.louvre.fr.
- ↑ Potts, D.T. (2016). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-09469-7.
- ↑ Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC (v angleščini). Routledge. str. 209. ISBN 978-1-000-03485-1.
- ↑ Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC (v angleščini). Routledge. str. 216. ISBN 978-1-000-03485-1.
- ↑ Potts, D. T. (2016). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State (v angleščini). Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-09469-7.
- ↑ Translation into French in Mémoires. Paris: P. Geuthner. 1899. str. 8.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Gromova, Daria (2007). »Hittite Role In Political History of Syria In the Amarna Age Reconsidered«. Ugarit-Forschungen. Ugarit-Verlag. 39. ISBN 978-3-86835-001-2.
- Leick, Gwendolyn (2002). Who's Who in the Ancient Near East. Routledge. ISBN 978-1-134-78796-8.