Pojdi na vsebino

Šišmani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šišmani
Шишман
Starševska hišaSracimirji (od 1331)
DržavaVidinska kneževina
Kneževina Karvuna
Trnovsko carstvo
Kneževina Valona
Vidinsko carstvo
Kneževina Ser
Današnje območje Bolgarija
Zastava Grčije Grčija
Zastava Turčije Turčija
Ustanovljeno1280
UstanoviteljŠišman Vidinski
Naziviknez, despot, car
ČlaniRostislav Trnovski, zadnji predstavnik
Razpad1686
VejeŠišmani
Sracimirji
Șişmanoğluji

Šišmani (bolgarsko Шишман, Šišman), tudi Šišmanidi ali Šišmanovci, so bili bolgarska vladarska dinastija kumanskega[1] ali delno kumanskega porekla,[2] ki je v Drugem bolgarskem cesarstvu vladala skoraj celo stoletje od leta 1323 do 1422, ko je Bolgarijo okupiralo Osmansko cesarstvo.

Šišmani so bili v sorodu s prejšnjo dinastijo Asen in po pisanju dubrovniškega zgodovinarja Lukarića neposredni nasledniki dinastije Terter.[2] Po mnenju Plamena Pavlova je bil ustanovitelj dinastije, despot Šišman Vidinski, morda brat Jurija I., prvega bolgarskega vladarja iz dinastije Terter, ki je po letu 1241 prišel v Bolgarijo iz Ogrske.[2]

Člani

[uredi | uredi kodo]

Najuglednješi člani rodbine do bili: Glavna veja:

Sracimirjeva veja:

  • sovladar Mihael Asen (rojen okoli 1322, sovladar 1332–1355)
  • Ivan Sracimir (rojen 1324/1325, vladal 1356–1397 v Vidinskem cesarstvu
  • Doroteja Bolgarska, bosanska kraljica
  • Konstantin II. Asen (rojen v zgodnjih 1370. letih, vladal 1397–1422 v Vidinu in izgnanstvu)
  • patriarh Jožef II. Konstantinopelski, (verjetno nezakonski sin)[3] (ekumenski patriarh Konstantinopla 1416–1439)
  • Fružin (umrl okoli 1460)

Seznam vladarjev

[uredi | uredi kodo]

Vidinska kneževina/carstvo

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Vladal od do Komentar
Šišman 1280 1308 Ustanovitelj dinastije.
Mihael I. 1308 1323 Sin kneza Šišmana, izvoljen za carja Bolgarije; po prihodu na prestol je uporabljal ime Mihael III.
Belaur 1323 1337 Brat Mihaela I.
Mihael II. 1337 1356 Sin Mihaela III.
Sracimir 1356 1397 Tretji sin Ivana Aleksandra. Vladal je v Vidinu. Leta 1396 so ga ujeli Osmani in ga v ječi v Bursi zadavili.[4]
Konstantin 1397 1418 Večino življenja je preživel v izgnanstvu. Večina zgodovinarjev ga ne uvršča na seznam bolgarskih vladarjev.

Karvunska kneževina

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Vladal od do Komentar
Sracimir 1300 1330 Oče carja Ivana Aleksandra.
Keraca Petrica 1330 1340 Sracimirjeva žena in mati carja Ivana Aleksandra.

Trnovsko carstvo

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Vladal od do Komentar
Mihael III. Šišman Asen 1323 1330 Vidinski bojar. Smrtno ranjen v bitki pri Velbaždu 28. julija 1330.[5]
Ivan Štefan 1330 1331 Sin Mihaela III. Po odstavitvi marca 1331 je pobegnil v Srbijo.[6] Umrl je morda leta 1373.
Ivan Aleksander 1331 1371 Bojar iz Loveča, naslednik dinastij Asen, Terter in Šišman. Druga zlata doba bolgarske kulture. Umrl naravne smrti 17. februarja 1371 in zapustil Bolgarijo, razdeljeno med svoje sinove.[5]
Ivan Šišman 1371 1393 Četrti sin Ivana Aleksandra. Obglavljen v Osmanskem cesarstvu 3. junija 1395.[7]

Valonska kneževina

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Vladal od do Komentar
Ivan Komnen Asen 1346 1363 Brat carja Ivana Aleksandra.
Aleksander Komnen Asen 1363 1368 Sin kneza Ivana Komnena Asena.
Komnena Valonska 1368 1396 Hčerka kneza Ivana Komnena Asena. Poročena z Balšo II. Balšićem (1372–1385), gospodom Kanine in Valone, kasnejšim vojvodom Albanije.

Sereška kneževina

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Vladal od do Komentar
Helena Bolgarska 1355 1367 Hčerka Sracimirja Kranskega in Kerace Petrice, sestra carja Ivana Aleksandra.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Vásáry, István. Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185-1365 (PDF). Cambridge University Press. ISBN 0-521-83756-1.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Павлов, Пламен (2005). Метежници и претенденти за търновската царска корона през XIV в.. Бунтари и авантюристи в средновековна България (v bolgarščini). Варна: LiterNet.
  3. ↑ Павлов, Пламен (15. junij 2007). »Щрихи към портрета на Вселенския патриарх Йосиф ІІ« (v bolgarščini). Nobility BG. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2008. Pridobljeno 25. avgusta 2008.
  4. ↑ Andreev, str. 298.
  5. ↑ 5,0 5,1 Andreev, str. 263.
  6. ↑ Andreev, str. 267.
  7. ↑ Andreev, str. 286.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Nikolov-Zikov, Petar (2012), Dinastiyata na Sracimirovci, New Bulgarian University, ISBN 978-954-535-702-2
  • Андреев (Andreev), Йордан (Jordan); Милчо Лалков (Milcho Lalkov) (1996). Българските ханове и царе [Bolgarski kani in carji] (v bolgarščini). Велико Търново (Veliko Tarnovo): Абагар (Abagar). ISBN 954-427-216-X.
  • Ivanov, Yordan (1970). Bulgarian Antiquities from Macednia (v bolgarščini). Sofia: BAN.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Šišmani&oldid=6277904«