Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina, širina pa je razdalja od strani do strani, pravokotna na dolžino in višino. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
- siriometer (149.597.870.691.000.000 m),
- parsek (30.856.804.798.079.115 m),
- svetlobno leto (9.460.730.472.580.800 m),
- astronomska enota (149.597.870.691 m),
- gigameter (109 m),
- srednji Zemljin polmer (6.371.009 m),
- megameter (106 m),
- Ksenofonov stadij (5397 m),
- geografska milja (1855 m),
- morska milja (1852 m) (pred letom 1929 1853,184 m) (mednarodna morska milja, navtična milja),
- ameriška geodetska milja (1609,347 m),
- milja (1609,344 m) (mednarodna milja),
- vrsta (1066,781 m),
- kilometer (1000 m),
- Eratostenov stadij (231 m),
- Ptolemejev stadij (222 m),
- kraljevi egipčanski stadij (210 m),
- furlong (201,168 m),
- olimpijski stadij (192,8 m),
- srednji atiški stadij (185,4 m),
- rimski stadij (185,25 m),
- Posidonijev srednji stadij (177,8 m),
- grški srednji stadij (172 m),
- perzijski stadij (161,1 m),
- potopisni stadij (157 m),
- dekameter (10 m),
- rod (5,0292 m),
- laket (2,75 m),
- ruski seženj (2,13360 m),
- seženj (1,896 m),
- smoot (1,70180 m),
- jard (0,914 m),
- vatel (0,778 m),
- aršin (0,71120 m),
- komolec (0,44 m),
- (dunajski) čevelj (0,316(08) m),
- ameriški geodetski čevelj (0,3048006 m),
- (imperialni) čevelj (0,3048 m),
- ruski čevelj (0,304800 m),
- sumerski čevelj (0,2645 m),
- pedenj,
- decimeter (0,1 m),
- vršek (0,04445 m),
- dunajski palec (0,02634 m) (palec, avstrijska cola),
- palec (0,0254 m) (angleški palec, mednarodni palec),
- ameriški geodetski palec (0,02540000508 m)
- sotka (0,021336 m),
- centimeter (0,01 m),
- milimeter (0,001 m),
- mikrometer (10−6 m),
- nanometer (10−9 m),
- ångström (10−10 m),
- Bohrov polmer (5,29189379 ×10−11 m),
- Planckova dolžina (1,6 ×10−35 m).
Dolžina ni notranja značilnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno značilnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.