Škrjančar
Škrjančar | |
---|---|
![]() | |
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | Animalia (živali)
|
Deblo: | Chordata (strunarji)
|
Razred: | Aves (ptiči)
|
Red: | Falconiformes (sokoli)
|
Družina: | Falconidae (sokoli)
|
Rod: | |
Vrsta: | F. subbuteo
|
Dvočlensko ime | |
Falco subbuteo Linnaeus, 1758
|

Škrjánčar (tudi ostríž, znanstveno ime Falco subbuteo) je ujeda iz družine sokolov.
Opis
[uredi | uredi kodo]Škrjančar je podoben majhnemu sokolu selcu, le da ima v razmerju do trupa daljše in ožje peruti, ki so na koncih tudi bolj prišiljene. Telesna dolžina se giblje med 30 in 36 cm. Tudi v letu je podoben selcu, še posebej ko zasleduje plen. Leti s hitrimi, enakomernimi zamahi, med njimi pa drsi skozi zrak. Redko visi v vzgorniku, po navadi tik preden se z zloženimi perutmi spusti nad plen.
Po zgornji strani je rjave barve, po spodnji pa ima rjave proge na svetli podlagi. Svetla so tudi lica in včasih tudi tilnik.
Območje razširjenosti
[uredi | uredi kodo]Škrjančar živi v svetlih gozdovih in v odprti krajini z redkimi drevesi. Rad se zadržuje v suhih borovih gozdovih. Njegov življenjski prostor se razteza od Portugalske in severozahodne Afrike proti vzhodu do Tihega oceana. Ta vrsta je delna selivka, saj severne populacije prezimujejo v Afriki.
Hrani se izključno s pticami do velikosti škrjancev, ki so tudi njegov priljubljeni plen (od tod ime) ter večje leteče žuželke kot so kačji pastirjii in razni hrošči.
Škrjančar ima eno leglo v juniju in gnezdi v starih gnezdih vran ali drugih večjih ptic na drevesih.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Škrjanci (ptice pevke)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2016). »Falco subbuteo«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2018-2. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 18. maja 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Predstavnosti o temi škrjančar v Wikimedijini zbirki