Pojdi na vsebino

Železniška vojna v Belorusiji (2022)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Železniška vojna v Belorusiji (2022)
Datum28. februar 2022 (2022-02-28) – danes[dvomljivo]
VzrokiUporaba beloruskih železnic s strani Rusije med rusko invazijo na Ukrajino
CiljiPrekinitev ruske uporabe beloruskih železnic
MetodeŽelezniške sabotaže[1]
StatusPoteka
Udeleženci v civilnem konfliktu

Beloruska opozicija

  • "BYPOL"[1][2][4]
  • "Združenje železniških delavcev"[4]
  • "Kibernetski partizani"[4]
  • Neodvisni disidenti (tudi znotraj beloruskih varnostnih sil)[4]
Žrtve
Aretacije11[5]

Železniška vojna v Belorusiji je ena od beloruskih oblik množičnega delovanja proti ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.[6][7]

Konec februarja 2022 so se v medijih pojavila prva poročila o sabotažah na beloruskih železnicah z namenom onemogočanja opreme za nadzor signalizacije in prevoza vojaškega materiala po železnici za vojaške operacije na ozemlju Ukrajine.[6]

Dejanja

[uredi | uredi kodo]

V treh beloruskih regijah je bila uničena signalna oprema, železniške proge so bile blokirane. Zaradi teh operacij je bilo moteno delo več prog beloruske železnice. Od takrat so sabotaže postale množične, sabotaže pa so bile storjene na številnih železniških progah v južnih regijah Belorusije.[6][7] Po podatkih beloruskega notranjega ministrstva se je od 12. aprila na beloruskih železnicah zgodilo približno 80 sabotaž. Najpogostejša oblika poškodbe je zažig signalne opreme. To moti luči na železniškem sistemu, zaradi česar vlaki upočasnijo na hitrost od 20 do 15 km/h. Zakonski par je zažgal vojaško opremo, ki so jo hranile železnice. Druga dejanja sabotaže so vključevala same železniške delavce in hekerje, ki so napadali računalniške sisteme. Namestnik beloruskega notranjega ministra je v izjavi v začetku marca grozil s smrtjo posameznikom, ki bi taka dejanja izvrševali. Konec marca so streljali na ljudi, ki so poskušali zažgati signalno omarico.[8] Konec aprila je spodnji dom parlamenta sprejel predlog zakona o uporabi smrtne kazni za sabotažo.[9]

Dejanja opozicije so močno pomagala Ukrajini pri premagovanju ruske kijevske ofenzive.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »В Беларуси началась «рельсовая война» против России (видео)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2022. Pridobljeno 26. junija 2022.
  2. 2,0 2,1 »Белорусы ведут против российских войск "рельсовую войну"? | DW | 28.03.2022«. Deutsche Welle.
  3. »Internal troops of Belarus to be allowed to use special equipment to suppress unrest«.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Shy, Liz (23. april 2022). »The Belarusian railway workers who helped thwart Russia's attack on Kyiv«. Washington Post. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  5. »Партизан приравняли к террористам. Как власти Беларуси пытаются остановить "рельсовую войну" против военных эшелонов РФ«.
  6. 6,0 6,1 6,2 »В Беларуси началась «рельсовая война» против России (видео)«. ukrainenews.fakty.ua (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  7. 7,0 7,1 »Belarusian special forces guarding railways following sabotage«.
  8. »Why Belarus is yet to join Russia's invasion of Ukraine«. openDemocracy. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  9. »Belarus eyes wider death penalty use after anti-war railway sabotage«. Reuters (v angleščini). Reuters. 27. april 2022. Pridobljeno 7. maja 2022.