Pojdi na vsebino

Ženski svetovni rekord v suvanju krogle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ženski svetovni rekord v suvanju krogle. Prvi uradno priznani rekord je leta 1924 postavila Violette Gouraud-Morris z dolžino 10,15 m, aktualni rekord pa je 7. junija 1987 postavila Natalija Lisovska z dolžino 22,63 m. Mednarodna atletska zveza uradno priznava 50 rekordov.[1]

Razvoj rekorda

[uredi | uredi kodo]
Dol. (m) Atletinja Datum Prizorišče Vir
10,15  Violette Gouraud-Morris (FRA) 14. julij 1924 Francija Pariz [1]
10,84  Ruth Lange (GER) 28. maj 1927 Češkoslovaška Praga [1]
11,32  Ruth Lange (GER) 6. avgust 1927 Nemčija Breslau [1]
11,52  Ruth Lange (GER) 3. junij 1928 Nemčija Berlin [1]
11,96  Grete Heublein (GER) 15. julij 1928 Nemčija Berlin [1]
12,85  Grete Heublein (GER) 21. julij 1929 Nemčija Frankfurt [1]
12,88  Grete Heublein (GER) 28. junij 1931 Francija Pariz [1]
13,70  Grete Heublein (GER) 16. avgust 1931 Nemčija Bielefeld [1]
14,38  Gisela Mauermayer (GER) 15. julij 1934 Poljska Varšava [1]
14,59  Tatjana Sevrjukova (URS) 4. avgust 1948 Sovjetska zveza Moskva [1]
14,86  Klavdija Točonova (URS) 30. oktober 1949 Sovjetska zveza Tbilisi [1]
15,02  Ana Andrejeva (URS) 9. november 1950 Romunija Ploiești [1]
15,28  Galina Zibina (URS) 26. julij 1952 Finska Helsinki [1]
15,37  Galina Zibina (URS) 20. september 1952 Sovjetska zveza Frunze [1]
15,42  Galina Zibina (URS) 1. oktober 1952 Sovjetska zveza Frunze [1]
16,20  Galina Zibina (URS) 9. oktober 1953 Švedska Malmö [1]
16,28  Galina Zibina (URS) 14. september 1954 Sovjetska zveza Kijev [1]
16,28  Galina Zibina (URS) 5. september 1955 Sovjetska zveza Leningrad [1]
16,67  Galina Zibina (URS) 15. november 1955 Sovjetska zveza Tbilisi [1]
16,76  Galina Zibina (URS) 13. oktober 1956 Sovjetska zveza Taškent [1]
17,25  Tamara Press (URS) 26. april 1959 Sovjetska zveza Nalčik [1]
17,42  Tamara Press (URS) 16. julij 1960 Sovjetska zveza Moskva [1]
17,78  Tamara Press (URS) 13. avgust 1960 Sovjetska zveza Moskva [1]
18,55  Tamara Press (URS) 10. junij 1962 Vzhodna Nemčija Leipzig [1]
18,55  Tamara Press (URS) 12. september 1962 Socialistična federativna republika Jugoslavija Beograd [1]
18,59  Tamara Press (URS) 19. september 1965 Zahodna Nemčija Kassel [1]
18,67  Nadežda Čižova (URS) 28. april 1968 Sovjetska zveza Soči [1]
18,87  Margitta Gummel (GDR) 22. september 1968 Vzhodna Nemčija Frankfurt na Odri [1]
19,07  Margitta Gummel (GDR) 20. oktober 1968 Mehika Ciudad de México [1]
19,61  Margitta Gummel (GDR) 20. oktober 1968 Mehika Ciudad de México [1]
19,72  Nadežda Čižova (URS) 30. maj 1969 Sovjetska zveza Moskva [1]
20,09  Nadežda Čižova (URS) 13. julij 1969 Poljska Chorzów [1]
20,10  Margitta Gummel (GDR) 11. september 1969 Vzhodna Nemčija Vzhodni Berlin [1]
20,10  Nadežda Čižova (URS) 16. september 1969 Grčija Atene [1]
20,43  Nadežda Čižova (URS) 16. september 1969 Grčija Atene [1]
20,43  Nadežda Čižova (URS) 29. avgust 1971 Sovjetska zveza Moskva [1]
20,63  Nadežda Čižova (URS) 19. maj 1972 Sovjetska zveza Soči [1]
21,03  Nadežda Čižova (URS) 7. september 1972 Zahodna Nemčija München [1]
21,20  Nadežda Čižova (URS) 28. avgust 1973 Sovjetska zveza Lvov [1]
21,60  Marianne Adam (GDR) 6. avgust 1975 Vzhodna Nemčija Vzhodni Berlin [1]
21,67  Marianne Adam (GDR) 30. maj 1976 Vzhodna Nemčija Karl-Marx-Stadt [1]
21,87  Ivanka Hristova (BUL) 3. julij 1976 Bolgarija Belmeken [1]
21,89  Ivanka Hristova (BUL) 4. julij 1976 Bolgarija Belmeken [1]
21,99  Helena Fibingerová (TCH) 26. september 1976 Češkoslovaška Opava [1]
22,32  Helena Fibingerová (TCH) 20. avgust 1977 Češkoslovaška Nitra [1]
22,36  Ilona Slupianek (GDR) 2. maj 1980 Socialistična federativna republika Jugoslavija Celje [1]
22,45  Ilona Slupianek (GDR) 11. maj 1980 Vzhodna Nemčija Potsdam [1]
22,53  Natalija Lisovska (URS) 27. maj 1984 Sovjetska zveza Soči [1]
22,60  Natalija Lisovska (URS) 7. junij 1987 Sovjetska zveza Moskva [1]
22,63  Natalija Lisovska (URS) 7. junij 1987 Sovjetska zveza Moskva [1]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 1,21 1,22 1,23 1,24 1,25 1,26 1,27 1,28 1,29 1,30 1,31 1,32 1,33 1,34 1,35 1,36 1,37 1,38 1,39 1,40 1,41 1,42 1,43 1,44 1,45 1,46 1,47 1,48 1,49 1,50 »12th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Berlin 2009« (pdf) (v angleščini). Monte Carlo: IAAF Media & Public Relations Department. 2009. str. str. 646, 647. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 29. junija 2011. Pridobljeno 29. julija 2009.