Žetale
Žetale | |
|---|---|
 | |
  Žetale Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°16′34.72″N 15°47′48.12″E / 46.2763111°N 15.7967000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Žetale |
| Površina | |
| • Skupno | 12,655 km2 |
| Nadm. višina | 291,1 m |
| Prebivalstvo (2024)[2] | |
| • Skupno | 356 |
| • Gostota | 28 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2287 Žetale |
| Zemljevidi | |
Žetale so naselje, središče občine Žetale,v hribovju Haloze. Nahajajo se v vzhodni Sloveniji ob hrvaški meji. Naselje se nahaja v tradicionalni pokrajini Štajerska in spada v Podravsko statistično regijo.
Sestavljajo jih zaselki Cimper, Gater, Grabe, Jamiče, Krd, Krhiče, Ledince, Lešje, Ložine, Marof, Paukon, Podgaj, Reber, Rtiče, Stopnica, Šimperk, Tisovec, Tratnica, Trebež, Trniče, Varvasele in Žetale. Verjetno je, da se je samo slednji zaselek v 15. stoletju imenoval Mihaelova vas in to zaradi cerkve sv. Mihaela.
V Žetalah je tudi sedež župnije Žetale.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Prebivalstvo se ukvarja z živinorejo in gozdarstvom, zaposleni pa so v Rogatcu, Rogaški Slatini, Majšperku, Celju in na Ptuju.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Žetale so leta 1957 štele 115 hišnih številk in 673 prebivalcev, leta 1995 pa še le 456 prebivalcev.
Žetale so v listinah prvič omenjene leta 1228. Takrat je plemič Gotschak prodal Žetale Hartridu s Ptuja. Listina je bila last Vurberških gospodov in je sedaj v deželnem arhivu v Gradcu. V starih župnijskih listinah se pojavlja ime naselja Schiltarin.
Prve omembe krajev pred letom 1500: (prva znana letnica) Žetale 1228, Trniče 1220–1230, Varvasele 1347, Macelj 1400, Jamiče 1400.
Območje je bilo predmet večkratnih osmanskih vpadov in obstajajo psevdoetimološke trditve, da je vas dobila ime po domnevnem branilcu vasi po imenu Žetal. Pravzaprav ime izhaja iz srednjevisokonemškega Schiltern. Leta 2018 je imela vas Žetale 356 prebivalcev.
Prireditve
[uredi | uredi kodo]Praznik kostanja v oktobru je lokalno zelo znan. 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, ki je dela prost dan v Sloveniji, poteka vsakoletno romanje imenovano Jarmek, kjer romarji hodijo do cerkve Marije Pomočnice, po domače Marijatrošt.
Znane osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Anton Hajšek (1827 – 1907) – rodoljub in izdajatelj Slomškovih spisov
- Jože Topolovec – pisatelj (psevdonim Jože Haložan)
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Gajšek, Lojze Žetale, Župnija Žetale, Žetale 2001 (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
