Žoltorobi rjavopor
| Žoltorobi rjavopor | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Polyporales (luknjičarji) |
| Družina: | Phaeolaceae (rjavoporke) |
| Rod: | Phaeolus (rumenopori) |
| Vrsta: | P. schweinitzii
|
| Dvočlensko ime | |
| Phaeolus schweinitzii (Fr.) Pat. (1900)
| |
| Sinonimi | |
| |
Žoltorobi rjavopor (znanstveno ime Phaeolus schweinitzii) je gliva iz rodu rjavoporov (Phaeolus).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Je spremenljivih oblik in barv. Mlada gliva ima obliko rumene kepice, kasneje pa se razvije v večplastne klobuke. V starosti se barve spremenijo iz rumeno rjave v rjasto rjavo ter postane precej trda. Rob je žvepleno rumene barve.[1]
Trosovnica je sestavljena iz drobnih luknjic, ki so okrogle ali labirintaste. Pri mladih gobah se na njihovi površini lahko izločajo kapljice. Najprej so rumene, v starosti postanejo sivo rjave.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Je zajedalec na živih drevesih, predvsem na iglavcih, in povzroča rjavo trohnobo. Če raste iz korenin, lahko daje vtis, da raste iz tal. Po odmrtju gostitelja raste še naprej kot gniloživka.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je rumenkaste barve. Trosi so elipsasti, prosojni in gladki ter merijo 4,5–6 × 3,5 µm.[1]
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Mlada goba -
Zrela goba
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Božac, Romano (2008). Enciklopedija gljiva, 2. svezak (v hrvaščini). Školska knjiga. str. 384-385. ISBN 978-953-0-61413-0.
- ↑ »Phaeolus schweinitzii, žoltorobi rjavopor - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 3. oktobra 2024.