Župnija Dobrna
| Župnija Dobrna | |
|---|---|
 | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Dobrna 22 3204 Dobrna |
| Župnijska cerkev | Cerkev svete Marije vnebovzete |
| Posvetitev | Marijino vnebovzetje |
| Ustanovitev | 1790 |
| Prejšnje ime | Župnija Nova Cerkev |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | rimski obred |
| Uprava | |
| Dekanija | Celje - Nova Cerkev |
| Škofija | Celje |
| Vodstvo | |
| Škof | Maksimilijan Matjaž |
| Župnik | Milan Strmšek |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnija-dobrna.si |
Župnija Dobrna je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev, ki je del škofije Celje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kačji grad (Schlangenburg) v bližini Dobrne[1] se v pisnih virih prvič omenja leta 1155, kot »Domus nova apud s. Mariam« pa se omenja leta 1257. Morda je torej cerkev na Dobrni bila že v 12. stoletju, pa čeprav samo kot gradu pripadajoča kapela.
Cerkev na Dobrni se v pisnih virih prvič omenja leta 1458, kot podružnica župnije Nova Cerkev, (ki je tedaj obsegala obsežno območje od Lemberga do Pake) pa se omenja leta 1567.[2] Prednico sedanje cerkve je leta 1768 posvetil goriški nadškof Karel Mihael von Attems. Ker je bila premajhna in v slabem stanju, jo je dal župnik Gregor Miklavžin spomladi 1844 podreti,[3] od nje je ostal samo cerkveni zvonik.[3]
Po preureditvi škofijskih meja v času vladanja cesarja Jožefa II.[4], so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije velikovškega okrožja na Koroškem in celjskega okrožja na Štajerskem, med njimi tudi župnija Nova Cerkev, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam Lavantinske škofije.[5]
Samostojno župnijo Dobrna je dal leta 1628 ustanoviti strassburški stolni kapitelj, [6] kjer je bil dolga stoletja na gradu sedež krških škofov, po drugih podatkih pa je bila ustanovljena leta 1790.[7][8]
Župnijska cerkev svete Marije vnebovzete
[uredi | uredi kodo]
Temeljni kamen sedanje župnijske cerkve Svete Marije vzebovzete so položili 1. maja 1844, z blagoslovom, ki ga je opravil dekan Franc Ksaverij Križaj iz Nove Cerkve. Dne 5. julija 1846 je bil blaženi Anton Martin Slomšek v Salzburgu posvečen za lavantinskega škofa[9]. V škofovski službi je novo cerkev na Dobrni posvetil dne 30. avgusta 1846.[3]
Novejši zgodovinski dogodki, povezani z župnijo
[uredi | uredi kodo]Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena škofija Celje, je bila župnija del celjskega naddekanata škofije Maribor.
Do reorganizacije nadekanatov in dekanij Škofije Celje dne 1. septembra 2021,[10] je bila župnija sestavni del Dekanije Nova Cerkev.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| slika | cerkev | kraj / naselje | |
|---|---|---|---|
| 1. | 
|
Sveta Marija vnebovzeta župnijska cerkev |
Dobrna |
| 2. | [[Slika:|150px]] | Sveti Miklavž podružnica |
Vrba |
Drugi objekti
[uredi | uredi kodo]| slika | kraj / naselje | ||
|---|---|---|---|
| 1. |
|
Župnišče na Dobrni | Dobrna |
| 2. | 
|
Župnijski dom | Dobrna |
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Voršnik & Muha 1996, str. 20.
- ↑ Voršnik & Muha 1996, str. 27.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Voršnik & Muha 1996, str. 42.
- ↑ Ožinger & Pajk 1996, str. 47.
- ↑ Dolinar France Martin. Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir. str. 57.
- ↑ Voršnik & Muha 1996, str. 27,42.
- ↑ »Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023« (PDF). Pridobljeno 15. maja 2023.
- ↑ »Matricula Online: Dobrna«. Pridobljeno 22. maja 2023.
- ↑ Voršnik & Muha 1996, str. 10.
- ↑ »Škofija Celje - dekanije«. Pridobljeno 10. marca 2023.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Voršnik, Ivan; Muha, Simon, Dobrna, od škofa A.M.Slomška do papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, Župnijski urad Dobrna, 1996, Dobrna (COBISS)
- Ožinger, Anton; Pajk, Ivan (1996). Konjiško ob 850-letnici pražupnije. Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice. COBISS 38788353.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo] | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |