Pojdi na vsebino

Župnijska cerkev nadangela Mihaela, Slovenji Šmihel

Župnijska cerkev Slovenji Šmihel
Župnijska cerkev Slovenji Šmihel se nahaja v Avstrija
Župnijska cerkev Slovenji Šmihel
Župnijska cerkev Slovenji Šmihel
46°40′52,6″N 14°30′12,2″E / 46.66667°N 14.50000°E / 46.66667; 14.50000
Verska skupnostrimskokatoliška cerkev
Spletna stranžupnijska cerkev
Zgodovina
Statusdejavna
Arhitektura
Funkcionalno stanjecerkev
Kulturna dediščinada
Sloggotska arhitektura, baročna arhitektura

Rimskokatoliška župnijska cerkev Slovenji Šmihel se nahaja v istoimenski vasi v občini Pokrče na vzhodnem robu Celovškega polja v upravnem okraju Celovec- dežela na avstrijskem južnem Koroškem. Župnijska cerkev, ki je pod patronatom nadangela Mihaela, pripada dvojezični dekaniji Tinje v Krški škofiji. Cerkev in pokopališko obzidje z žarnim pokopališčem sta zaščitena spomenika.

Zgodovina cerkve

[uredi | uredi kodo]

Cerkev, je srednjeveškega izvora in je v gotskem slogu ter ima nas zahodnim portalom zapisano letnico 1627. Kasneje je bila v notranjosti delno barokizirana. Cerkev je bila leta 1994 na novo pokrita s kamnitimi ploščami.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

Cerkev je obdana s pokopališkim zidom.

Cerkve je pokrita s kamnitimi ploščami in ima mogočen zahodni stolp s koničastimi obokanimi zvočnimi odprtinami in koničastim stolpom. Nekoliko vdolbeni prezbiterij, ki je v isti višini kot ladja, ima peterokraki zaključek in opornike. V koru in na južni strani ladje so okna s tramovi. Na zahodu je baročna veranda iz prve polovice 17. stoletja. Gotski zahodni portal ima leta 1627 vstavljen ključavničarski kamen z grbom velikovškega prošta Gentilottija; vrata imajo pasno okovje.

Na južni strani cerkve je poznogotski fragment podobe svetega Krištofa.

Notranjost cerkve ima dvonadstropno ladjo z prefinjenim poznogotskim rebrastim sklepnikom s ključavnicami iz začetka 16. stoletja. Baročna zahodna galerija stoji na toskanskih stebrih. Dvonadstropni kor s petkotnim zaključkom ima križnorebrasti sklepnik na spuščenih profilirancih.

Oprema

[uredi | uredi kodo]
gotska vrata v farni cerkvi v Slovenjem Šmihelu

Glavni oltar je težak štiristolpni oltar z osrednjo figuro svetega Mihaela nadangela ter figurami svetega Sebastijana in svetega Roka ob straneh ter svetega Štefana na vrhu. Stranska oltarja sta stenska oltarja iz prve polovice 18. stoletja z listnatim in svitkovnim okrasjem; na levem stranskem oltarju sta podobi svetega Pavla in svetega Janeza Evangelista, na desnem stranskem oltarju pa podoba svetega Urbana.

Kostnica

[uredi | uredi kodo]
kostnica pri farni cerkvi v Slovenjem Šmihelu

Kostnica se nahaja ob severovzhodnem pokopališkem zidu. V osnovi romanska okrogla stavba ima stožčasto streho, pokrito s skodlami. Okna so bila obnovljena. Notranjost ima raven strop. Pod prezbiterijem je kripta.

Kulturna zgodovina

[uredi | uredi kodo]
nagrobni kamen Miju Mešičku iz Sevnice ob Savi iz leta 1919

Slovenji Šmiihel je tesno povezan s slovensko kulturno zgodovino. Na pokopališču se nahaja nagrobni kamen borcu za severno mejo iz leta 1919. Napis se glasi: „Mijo Mešiček / bojevniku celjskega pešpolka / rojenem v Sevnici ob Savi leta 1897 / umrl za svobodo domovine 19.4.1919“[1] Zanimivo je, da so Miju Mešičku in vsem, ki so zahajali na pokopališče v Slovenji Šmihel, še aprila leta 1919 napisali takšno večno angažirano sporočilo v tem kraju v plebiscitni coni A.

Mihaelova črta od irske do Svete dežele

Domači avtor Bojan Schnabl pa v novejši pripovedi o »Čudežnem izročilu Slovenjega Šmihela« tematizira dejstvo, da se številna svetišča po Evropi, ki so posvečena nadangelu Mihaelu, nahajajo na gričih in vrhovih (prav kot Slovenji Šmihel) ter povezuje Slovenji Šmihel s Celovškega polja z znamenito linijo svetega Mihaela ali mečem svetega Mihaela[2], ki seže od Irske preko Anglije, Francije, Italije, Grčije vse do svete dežele.[3][4]


Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • St. Michael ob der Gurk, Gemeinde Poggersdorf, Pfarrkirche hl. Michael, Karner, Friedhof. V: Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001. str. 782.
  • Bojan Schnabl, Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. V: Pratika 2025, Mohorjeva založba, Celovec 2024, str. 51 – 58, ISBN 978-3-7086-13270-7 (kratka verzija).
  • Bojan Schnabl, Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. V: Rastje 2024, št. 18, Izd./Hg. DSPA – Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 105 – 112, ISSN 2670-7276.</ref>
  • Bojan-Ilija Schnabl: Grabinschrift. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 1. zv., str. 442-444.
  • Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 106, ISSN 0560-2920. (COBISS).
  1. Bojan-Ilija Schnabl: Grabinschrift. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 1. zv., str. 442-444.
  2. https://en.wikipedia.org/wiki/Saint_Michael%27s_line
  3. Bojan Schnabl, Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. V: Pratika 2025, Mohorjeva založba, Celovec 2024, str. 51 – 58, ISBN 978-3-7086-13270-7 (kratka verzija).
  4. Bojan Schnabl, Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. V: Rastje 2024, št. 18, Izd. DSPA – Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 105 – 112, ISSN 2670-7276.

Spletne povezave

[uredi | uredi kodo]