Župnijska cerkev nadangela Mihaela, Slovenji Šmihel
Župnijska cerkev Slovenji Šmihel | |
---|---|
46°40′52,6″N 14°30′12,2″E / 46.66667°N 14.50000°E | |
Verska skupnost | rimskokatoliška cerkev |
Spletna stran | župnijska cerkev |
Zgodovina | |
Status | dejavna |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | cerkev |
Kulturna dediščina | da |
Slog | gotska arhitektura, baročna arhitektura |
Rimskokatoliška župnijska cerkev Slovenji Šmihel se nahaja v istoimenski vasi v občini Pokrče na vzhodnem robu Celovškega polja v upravnem okraju Celovec- dežela na avstrijskem južnem Koroškem. Župnijska cerkev, ki je pod patronatom nadangela Mihaela, pripada dvojezični dekaniji Tinje v Krški škofiji. Cerkev in pokopališko obzidje z žarnim pokopališčem sta zaščitena spomenika.
Zgodovina cerkve
[uredi | uredi kodo]Cerkev, je srednjeveškega izvora in je v gotskem slogu ter ima nas zahodnim portalom zapisano letnico 1627. Kasneje je bila v notranjosti delno barokizirana. Cerkev je bila leta 1994 na novo pokrita s kamnitimi ploščami.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Cerkev je obdana s pokopališkim zidom.
Cerkve je pokrita s kamnitimi ploščami in ima mogočen zahodni stolp s koničastimi obokanimi zvočnimi odprtinami in koničastim stolpom. Nekoliko vdolbeni prezbiterij, ki je v isti višini kot ladja, ima peterokraki zaključek in opornike. V koru in na južni strani ladje so okna s tramovi. Na zahodu je baročna veranda iz prve polovice 17. stoletja. Gotski zahodni portal ima leta 1627 vstavljen ključavničarski kamen z grbom velikovškega prošta Gentilottija; vrata imajo pasno okovje.
Na južni strani cerkve je poznogotski fragment podobe svetega Krištofa.
Notranjost cerkve ima dvonadstropno ladjo z prefinjenim poznogotskim rebrastim sklepnikom s ključavnicami iz začetka 16. stoletja. Baročna zahodna galerija stoji na toskanskih stebrih. Dvonadstropni kor s petkotnim zaključkom ima križnorebrasti sklepnik na spuščenih profilirancih.
Oprema
[uredi | uredi kodo]Glavni oltar je težak štiristolpni oltar z osrednjo figuro svetega Mihaela nadangela ter figurami svetega Sebastijana in svetega Roka ob straneh ter svetega Štefana na vrhu. Stranska oltarja sta stenska oltarja iz prve polovice 18. stoletja z listnatim in svitkovnim okrasjem; na levem stranskem oltarju sta podobi svetega Pavla in svetega Janeza Evangelista, na desnem stranskem oltarju pa podoba svetega Urbana.
Kostnica
[uredi | uredi kodo]Kostnica se nahaja ob severovzhodnem pokopališkem zidu. V osnovi romanska okrogla stavba ima stožčasto streho, pokrito s skodlami. Okna so bila obnovljena. Notranjost ima raven strop. Pod prezbiterijem je kripta.
Kulturna zgodovina
[uredi | uredi kodo]Slovenji Šmiihel je tesno povezan s slovensko kulturno zgodovino. Na pokopališču se nahaja nagrobni kamen borcu za severno mejo iz leta 1919. Napis se glasi: „Mijo Mešiček / bojevniku celjskega pešpolka / rojenem v Sevnici ob Savi leta 1897 / umrl za svobodo domovine 19.4.1919“[1] Zanimivo je, da so Miju Mešičku in vsem, ki so zahajali na pokopališče v Slovenji Šmihel, še aprila leta 1919 napisali takšno večno angažirano sporočilo v tem kraju v plebiscitni coni A.
Domači avtor Bojan Schnabl pa v novejši pripovedi o »Čudežnem izročilu Slovenjega Šmihela« tematizira dejstvo, da se številna svetišča po Evropi, ki so posvečena nadangelu Mihaelu, nahajajo na gričih in vrhovih (prav kot Slovenji Šmihel) ter povezuje Slovenji Šmihel s Celovškega polja z znamenito linijo svetega Mihaela ali mečem svetega Mihaela[2], ki seže od Irske preko Anglije, Francije, Italije, Grčije vse do svete dežele.[3][4]
Literatura
[uredi | uredi kodo]- St. Michael ob der Gurk, Gemeinde Poggersdorf, Pfarrkirche hl. Michael, Karner, Friedhof. V: Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001. str. 782.
- Bojan Schnabl, Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. V: Pratika 2025, Mohorjeva založba, Celovec 2024, str. 51 – 58, ISBN 978-3-7086-13270-7 (kratka verzija).
- Bojan Schnabl, Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. V: Rastje 2024, št. 18, Izd./Hg. DSPA – Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 105 – 112, ISSN 2670-7276.</ref>
- Bojan-Ilija Schnabl: Grabinschrift. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 1. zv., str. 442-444.
- Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 106, ISSN 0560-2920. (COBISS).
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Grabinschrift. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Wien, Köln Weimar, Böhlau Verlag 2016, 1. zv., str. 442-444.
- ↑ https://en.wikipedia.org/wiki/Saint_Michael%27s_line
- ↑ Bojan Schnabl, Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. V: Pratika 2025, Mohorjeva založba, Celovec 2024, str. 51 – 58, ISBN 978-3-7086-13270-7 (kratka verzija).
- ↑ Bojan Schnabl, Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. V: Rastje 2024, št. 18, Izd. DSPA – Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 105 – 112, ISSN 2670-7276.
Spletne povezave
[uredi | uredi kodo]