Pojdi na vsebino

Abu Ubajd al-Takafi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Abu Ubajd al-Takafi
أبو عبيد الثقفي
Druga imenaAbu Ubajd ibn Masud ibn Amr ibn Umajr ibn Avf ibn Ukda ibn Gajra ibn Avf ibn Takif al-Takafi (polno ime)
Rojstvoneznan
Taif
Smrtoktober 634
breg Evfrata pri Babilonu, Sasanidsko cesarstvo
PripadnostRašidunski kalifat
Rod/službarašidunska vojska
Činterenski poveljnik
Oboroženi konfliktiMuslimanska osvajanja Perzije
OtrociDžabr
Muktar
Safija (hčerka)
Džarija (hčerka)
Sorodstvaal-Hakam (brat)
Masud ibn Amr (oče)

Abu Ubajd ibn Masud ibn Amr ibn Umajr ibn Avf ibn Ukda ibn Gajra ibn Avf ibn Takif al-Takafi[1] (arabsko أبو عبيد بن مسعود بن عمرو ب ن عمير بن عوف بن عقدة بن غيرة بن عوف بن ثقيف الثقفي) ali preprosto Abu Ubajd (أبو عبيد) je bil poveljnik v vojski Rašidunskega kalifata. Bil je iz Taife v zahodni Arabiji in pripadal plemenu Banu Takif.[2]

Al-Mutana, poveljnik muslimanskih Arabcev v al-Hiri v Mezopotamiji, je prosil Abu Bakra in kasnejšega kalifa Omarja za okrepitve proti Sasanidom, ki so grozili s protinapadom. Omar mu je poslal Abu Ubajda, čeprav ni bil eden od Mohamedovih spremljevalcev.[3] Abu Ubajd je zbral 1000 pripadnikov svojega plemena Takif in na poti proti severu še povečal svojo vojsko.[4]

Po prihodu v al-Hiro je od al-Mutane prevzel poveljstvo tamkajšnje vojske.[5] Združena arabska vojska je izvedla več napadov na ravnini med al-Hiro in Ktezifonom. Poveljnik sasanidske vojske Rustam Faruhzad je proti njemu poslal vojsko pod poveljstvom Bahmana Džaduja.[4] V bitki pri mostu na Evfratu blizu Babilona je beli bojni slon z rilcem strgal Abu Ubajda s konja in ga poteptal. Po njegovi smrti je arabske sile zajela panika in so bile poražene. Ubita sta bila tudi njegov brat al-Hakam in njegov sin Džabr.[6][7][8]

Abu Ubajd je bil oče revolucionarnega voditelja al-Muhtarja al-Takadija, ki se je uprl Omajadom, da bi se maščeval za dogodek v Karbali med drugo fitno. Safijah, žena Abdulaha ibn Omarja, je bila ena od njegovih hčera.[9]:305 Njegova druga hčerka Džarija je bila poročena z Omarjem ibn Saadom.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. أسد الغابة، جـ6/ص 201. Arhivirano 2020-10-20 na Wayback Machine.
  2. Mazhar-ul-Haq, A Short History of Islam: From the Rise of Islam to the Fall of Baghdad, 571 A.D. to 1258 A.D., 2nd edition, Bookland, 1977, str. 229.
  3. Mujahid, Abdul Malik. »Golden Stories of Umar Ibn Al-Khattab (R.A)«. Darussalam Publishers – prek Google Books.
  4. 4,0 4,1 Crawford, Peter (16. julij 2013). The War of the Three Gods: Romans, Persians and the Rise of Islam. Pen and Sword. ISBN 9781473828650 – prek Google Books.
  5. Ibrahim, Mahmood (1. november 2011). Merchant Capital and Islam. University of Texas Press. ISBN 9780292741188 – prek Google Books.
  6. Biladuri, Ahmad Bin Yahya Bin Jabir Al (1. marec 2011). The Origins of the Islamic State: Being a Translation from the Arabic Accompanied With Annotations, Geographic and Historic Notes of the Kitab Futuh Al-buldan. Cosimo, Inc. ISBN 9781616405342 – prek Google Books.
  7. Richard Nelson Frye, The Cambridge History of Iran: The period from the Arab invasion to the Saljuqs, (Cambridge University Press, 1975), 8-9.
  8. Nafziger, George F.; Walton, Mark W. (30. avgust 2017). Islam at War: A History. Greenwood Publishing Group. ISBN 9780275981013 – prek Google Books.
  9. Muhammad ibn Saad. Kitab al-Tabaqat al-Kabir vol. 8. Translated by Bewley, A. (1995). The Women of Madina. London: Ta-Ha Publishers.