Pojdi na vsebino

Acai palma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Açaí palma
Drevo v palači Lauro Sodré v Braziliji
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Plantae (rastline)
Red:
Arecales (palmovci)
Družina:
Arecaceae (palmovke)
Rod:
Vrsta:
E. oleracea
Dvočlensko ime
Euterpe oleracea
Sinonimi[1]
  • Euterpe brasiliana Oken
  • Catis martiana O.F.Cook
  • Euterpe badiocarpa Barb.Rodr.
  • Euterpe beardii L.H.Bailey
  • Euterpe cuatrecasana Dugand

Açaí palma (/əˈs./, portugalsko: [asaˈi] , iz Nheengatu asai),[2] Euterpe oleracea, je vrsta palme (Arecaceae), ki se goji zaradi plodov (jagode açaí ali preprosto açaí), srčkov palme (zelenjave), listov in lesa debla. Svetovno povpraševanje po sadju se je v 21. stoletju hitro povečalo in drevo gojijo predvsem v ta namen.

Vrsta je domorodna v vzhodni Amazoniji, zlasti v Braziliji, predvsem v močvirjih in poplavnih ravnicah. Açaí palme so visoka, vitka drevesa, ki zrastejo do več kot 25 m visoko, s pernatimi listi, dolgimi do 3 m. Plod je majhen, okrogel in črno vijolične barve. Sadje je postalo osnovna hrana na poplavnih območjih okoli 18. stoletja,[3][4] vendar se je njegova poraba v urbanih območjih in promocija kot zdrave hrane začela šele sredi 1990-ih, skupaj s popularizacijo drugega amazonskega sadja zunaj regije.

Splošno ime izvira iz portugalske prilagoditve tupijske besede ĩwasa'i, kar pomeni '[sadje, ki] joka ali izloča vodo'.[5] Zaradi pomembnosti sadja kot osnovne hrane v delti reke Amazonke je nastala lokalna legenda o tem, kako je rastlina dobila ime. Ljudsko izročilo pravi, da je poglavar Itaqui ukazal usmrtiti vse novorojenčke zaradi obdobja lakote. Ko je njegova lastna hči rodila in je bil otrok žrtvovan, je zajokala in umrla pod pravkar vzklilim drevesom. Drevo je hranilo pleme in se je imenovalo açaí, ker je bilo to hčerino ime (Iaçá), črkovano nazaj.[6]

Njen specifični vzdevk oleracea v latinščini pomeni 'zelenjava' in je oblika holeraceus (oleraceus).[7][8]

Sadje

[uredi | uredi kodo]
Açaí palma s sadjem

Sadje, splošno znano kot açaí ali açaí jagoda,[9] je majhna, okrogla, črno-vijolična koščica z obsegom približno 25 mm, po videzu podobna grozdju, vendar manjša in z manj pulpe ter proizvedena v razvejanih metlicah s 500 do 900 plodovi. Eksokarp zrelih sadežev je temno vijoličen ali zelen, odvisno od vrste açaíja in njegove zrelosti. Mezokarp je kašast in tanek, z enakomerno debelino 1 mm ali manj. Obdaja voluminozen in trd endokarp, ki vsebuje eno samo veliko seme s premerom približno 7–10 mm. Seme predstavlja približno 60–80 % ploda. Palma obrodi vse leto, vendar jagod ni mogoče nabirati v deževnem obdobju.

Gojenje

[uredi | uredi kodo]

Obstajata dve žetvi: ena je običajno med januarjem in junijem, druga pa med avgustom in decembrom, pri čemer pridelajo večje količine.[10] Leta 2022 je zvezna država Pará, ki predstavlja 90 % celotnega brazilskega gospodarstva açaí, proizvedla 8158 ton jagod açaí, kar je ustvarilo 26 milijonov ameriških dolarjev prihodkov.[11] Proizvodnja v letu 2022 je bila 209-krat večja od količine, proizvedene v letu 2012.

Zaskrbljenost zaradi otroškega dela

[uredi | uredi kodo]

Otroci, stari že 13 let, so zaposleni kot delavci za obiranje sadja, z mačetami čistijo poti v deževnem gozdu in plezajo na drevesa, visoka do 21 m, brez pasov, da nabirajo jagode v krošnjah, proces, ki pri nekaterem otroci padejo in se hudo poškodujejo.

Kultivarji

[uredi | uredi kodo]

Obstaja nekaj imenovanih kultivarjev, sorte pa se razlikujejo predvsem po naravi plodov:

  • Branco ("bel") je redka sorta, ki izvira iz amazonskega estuarija, pri kateri jagode ne spremenijo barve, ampak ostanejo zelene, ko dozorijo. Verjame se, da je to posledica recesivnega gena, saj le približno 30 % semen palme 'Branco' dozori, da izrazijo to lastnost.[12]
  • BRS-Pará je leta 2004 razvila brazilska agencija za kmetijske raziskave. Izkoristek celuloze se giblje od 15 % do 25 %.[13]
  • BRS Pai d'Égua je najnovejša sorta, ki jo je razvila brazilska agencija za kmetijske raziskave.[14]

Hranilna vsebnost

[uredi | uredi kodo]

Poročali so, da pripravek v prahu iz liofilizirane pulpe in lupine sadja açaí vsebuje (na 100 g suhega prahu) 534 kalorij, 52 g ogljikovih hidratov, 8 g beljakovin in 33 g skupne maščobe. Del ogljikovih hidratov je vključeval 44 g prehranskih vlaknin z nizko vsebnostjo sladkorja, delež maščob pa je bil sestavljen iz oleinske kisline (56 % skupnih maščob), palmitinske kisline (24 %) in linolne kisline (13 %).[15] Pokazalo se je tudi, da prašek vsebuje (na 100 g) zanemarljivo malo vitamina C, 260 mg kalcija, 4 mg železa in 1002 ie vitamina A.

Antocianini

[uredi | uredi kodo]

Antocianini definirajo modro pigmentacijo açaíja in antioksidativno sposobnost naravnih obrambnih mehanizmov rastline[16] in v laboratorijskih poskusih in vitro.[17] Antocianini v açaí so predstavljali le približno 10 % celotne antioksidativne zmogljivosti in vitro.[18] Inštitut Linusa Paulinga in Evropska agencija za varnost hrane navajata, da je »relativni prispevek prehranskih flavonoidov k (...) antioksidativni funkciji in vivo verjetno zelo majhen ali zanemarljiv«.[19][20][21] Za razliko od nadzorovanih pogojev v epruveti se je pokazalo, da so antocianini slabo ohranjeni (manj kot 5 %) in vivo in večina tega, kar se absorbira, obstaja kot kemično spremenjeni presnovki, namenjeni hitremu izločanju.

Pokazalo se je, da pripravek v prahu liofilizirane pulpe in lupine sadja açaí vsebuje cianidin 3-O-glukozid in cianidin 3-O-rutinozid kot glavna antociana (3,19 mg/g).[22] Poročali so tudi, da pripravek v prahu vsebuje dvanajst flavonoidom podobnih spojin, vključno s homoorientinom, orientinom, taksifolin deoksiheksozo, izoviteksin, skoparin, kot tudi proantocianidine (12,89 mg/g) in nizke ravni resveratrola (1,1 μg/g).

Trženje

[uredi | uredi kodo]

V 1980-ih je brazilska družina Gracie tržila açaí kot energijsko pijačo ali kot zdrobljeno sadje, postreženo z granolo in bananami; to povpraševanje je pripeljalo do gradnje domačih obrti in predelovalnih obratov za celulozo in zamrzovanje açaí za izvoz.

Prevare

[uredi | uredi kodo]

V zgodnjih 2000-ih so številna podjetja oglaševala izdelke açaí na spletu, s številnimi oglasi, ki so predstavljali ponarejena pričevanja in izdelke. Leta 2009 so bile prevare z açaíjem uvrščene na prvo mesto na seznamu »prevar in goljufij« Zvezne komisije za trgovino ZDA, tako da je do leta 2011 prodaja açaíja upadla, ko je modna muha pojenjala.

Po podatkih Centra za znanost v javnem interesu s sedežem v Washingtonu, D.C., je na tisoče potrošnikov imelo težave z zaustavitvijo ponavljajočih se bremenitev na svojih kreditnih karticah, ko so preklicali brezplačne preizkuse nekaterih izdelkov, ki temeljijo na açaiju.[23] Leta 2003 je slavni ameriški zdravnik Nicholas Perricone jagode açaí uvrstil med »superživila«, vendar so bile takšne ekstravagantne marketinške trditve o açaíju kot čudežnem zdravilu za vse, od debelosti do motnje pomanjkanja pozornosti, izpodbijane v raznih študijah.[24]

FTC je januarja 2012 izrekel sodbo v višini 80 milijonov dolarjev proti petim podjetjem, ki so tržila prehranska dopolnila iz jagod açaí z goljufivimi trditvami, da njihovi izdelki spodbujajo hujšanje in preprečujejo raka debelega črevesa. Enemu podjetju, Central Coast Nutraceuticals, je bilo naloženo plačilo 1,5 milijona dolarjev poravnave.[25][26]

Proizvodnja

[uredi | uredi kodo]
Ulični prodajalec açaíja poleg tržnice Ver-o-Peso v Belému

Brazilija je velika proizvajalka, zlasti v zvezni državi Pará, ki je sama leta 2019 proizvedla več kot 1,2 milijona ton açaíja, kar je 95 % celotne brazilske količine.[27]

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Kot živilski izdelek

[uredi | uredi kodo]

Svež açaí se v regiji okrog delte reke Amazonke že stoletja uživa kot prehranska jed. Sadje se predela v kašo za dobavo proizvajalcem prehrambenih izdelkov ali trgovcem na drobno, prodaja kot zamrznjena kaša, sok ali sestavina v različnih izdelkih iz pijač, vključno z žitnim alkoholom, smutiji, hrano, kozmetiko in dodatki. V Braziliji ga običajno jedo kot açaí na tigela.

V študiji treh tradicionalnih populacij Caboclo v brazilski Amazoniji je bila palma açaí opisana kot najpomembnejša rastlinska vrsta, saj sadje predstavlja glavno sestavino njihove prehrane, do 42 % celotnega vnosa hrane glede na težo.[28]

Açaí v skodelici

Açaí na tigela (açaí v skodelici) je brazilska sladica iz zamrznjenega pireja iz jagod açaí, postrežena v skledi in prelita z drugim sadjem in granolo.[29]

Prehransko dopolnilo

[uredi | uredi kodo]

Od leta 2008 FDA ni ovrednotila nobenega izdelka açaí in njihova učinkovitost je dvomljiva.

Od leta 2009 ni znanstvenih dokazov, da bi uživanje açaí vplivalo na telesno težo, spodbujalo hujšanje ali ima kakršen koli pozitiven učinek na zdravje.[30]

Açaí olje

[uredi | uredi kodo]
Açai olje

Olje açaí je primerno za kuhanje ali kot solatni preliv, vendar se v glavnem uporablja v kozmetiki kot šamponi, mila ali vlažilci kože.

Oljni deli v sadežu açaí vsebujejo polifenole, kot so oligomeri procianidina in vanilijeva kislina, siringinska kislina, p-hidroksibenzojska kislina, protokatehuinska kislina in ferulinska kislina, za katere se je izkazalo, da se med shranjevanjem ali izpostavljenostjo toploti znatno razgradijo.[31] Čeprav se te spojine preučujejo glede morebitnih učinkov na zdravje, ni nobenih bistvenih dokazov, da bi polifenoli açaí kakor koli vplivali na ljudi.[ Açaí olje je zelene barve, nežnega vonja in vsebuje veliko oleinske in palmitinske maščobne kisline.[32]

Druge uporabe

[uredi | uredi kodo]

Listi palme se lahko izdelujejo v klobuke, predpražnike, košare, metle in strešno slamo za domove, les debla, odporen proti škodljivcem, pa za gradnjo stavb.[33] Drevesna debla se lahko predelajo za pridobivanje prehranskih mineralov.[34]

Semena açaí, ki predstavljajo 80 % sadne mase, se lahko zmeljejo za hrano za živino ali kot sestavina organske zemlje za rastline. Posajena semena se uporabijo za novo zarod palme, ki lahko pod pravimi rastnimi pogoji potrebuje mesece, da tvori sadike. Semena lahko postanejo odpadki na odlagališčih ali se uporabijo kot gorivo za proizvodnjo opek.

Raziskovanje

[uredi | uredi kodo]

Peroralno zaužit açaí je bil testiran kot kontrastno sredstvo za slikanje z magnetno resonanco (MRI) gastrointestinalnega sistema.[35] Za njegove antociane je značilna tudi stabilnost kot naravno barvilo za živila.[36]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Synonyms for Euterpe oleracea Mart., Hist. Nat. Palm. 2: 29 (1824)«. Royal Botanic Gardens, Kew, UK. 2017.
  2. »acai«. Oxford English Dictionary (spletna izd.). Oxford University Press. (Potrebna naročnina ali članstvo v sodelujoči ustanovi .)
  3. Zarin, Daniel; Alavalapati, Janaki R. R.; Schmink, Marianne; Putz, Frances E. (2004). Working Forests in the Neotropics: Conservation Through Sustainable Management? (v angleščini). Columbia University Press. ISBN 9780231129077.
  4. Brondízio, Eduardo S.; Safar, Carolina A.M.; Siqueira, Andréa D. (1. marec 2002). »The urban market of Açaí fruit (Euterpe oleracea Mart.) and rural land use change: Ethnographic insights into the role of price and land tenure constraining agricultural choices in the Amazon estuary«. Urban Ecosystems (v angleščini). 6 (1): 71. Bibcode:2002UrbEc...6...67B. doi:10.1023/A:1025966613562. ISSN 1573-1642. S2CID 25276291.
  5. Ferreira, A. B. H. (1986). Novo Dicionário da Língua Portuguesa (2nd izd.). Rio de Janeiro: Nova Fronteira. str. 19.
  6. »Acai – What is it and Where Does it Come From?«. International Business Times. 10. september 2009. Pridobljeno 20. junija 2018.
  7. Parker, Peter (2018). A Little Book of Latin for Gardeners. Little Brown Book Group. str. 328. ISBN 978-1-4087-0615-2. oleraceus, holeraceus = relating to vegetables or kitchen garden
  8. Whitney, William Dwight (1899). The Century Dictionary and Cyclopedia. Century Co. str. 2856. L. holeraceus, prop. oleraceus, herb-like, holus, prop. olus (oler-), herbs, vegetables
  9. Marcason, W. (2009). »What is the Açaí Berry and Are There Health Benefits?«. Journal of the American Dietetic Association. 109 (11): 1968. doi:10.1016/j.jada.2009.09.017. PMID 19857637.
  10. »Worldwide demand for açaí is growing«. Fresh Plaza. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. julija 2017. Pridobljeno 1. maja 2017.
  11. Vargas Jones J (13. marec 2024). »Children in Brazil are climbing 70-foot-high trees so you can eat açaí berries«. CNN. Pridobljeno 13. marca 2024.
  12. DuVal, A (2010). »Açaí Branco: Maintaining Agrobiodiversity through a Local Seed System in the Amazon Estuary« (PDF). Tropical Bulletin: Yale University Tropical Resources Institute. 29.
  13. »Cultivar de açaizeiro BRS Pará – Portal Embrapa«. www.embrapa.br. Pridobljeno 20. decembra 2018.
  14. Brazilian Agricultural Research Agency
  15. Schauss, AG; Wu, X; Prior, RL; Ou, B; Patel, D; Huang, D; Kababick, JP (2006). »Phytochemical and nutrient composition of the freeze-dried amazonian palmberry, Euterpe oleraceae Mart. (acai)«. J Agric Food Chem. 54 (22): 8598–603. Bibcode:2006JAFC...54.8598S. doi:10.1021/jf060976g. PMID 17061839.
  16. Simon PW (1996). »Plant Pigments for Color and Nutrition«. Vegetable Crops Research Unit, Agricultural Research Service, U.S. Department of Agriculture, Department of Horticulture, University of Wisconsin, Madison, WI.
  17. De Rosso VV, Morán Vieyra FE, Mercadante AZ, Borsarelli CD (Oktober 2008). »Singlet oxygen quenching by anthocyanin's flavylium cations«. Free Radical Research. 42 (10): 885–91. doi:10.1080/10715760802506349. hdl:11336/54522. PMID 18985487. S2CID 21174667.
  18. Lichtenthäler R, Rodrigues RB, Maia JG, Papagiannopoulos M, Fabricius H, Marx F (Februar 2005). »Total oxidant scavenging capacities of Euterpe oleracea Mart. (Açaí) fruits«. Int J Food Sci Nutr. 56 (1): 53–64. doi:10.1080/09637480500082082. PMID 16019315. S2CID 10683560.
  19. Lotito SB, Frei B (2006). »Consumption of flavonoid-rich foods and increased plasma antioxidant capacity in humans: cause, consequence, or epiphenomenon?«. Free Radic. Biol. Med. 41 (12): 1727–46. doi:10.1016/j.freeradbiomed.2006.04.033. PMID 17157175.
  20. Williams RJ, Spencer JP, Rice-Evans C (april 2004). »Flavonoids: antioxidants or signalling molecules?«. Free Radical Biology & Medicine. 36 (7): 838–49. doi:10.1016/j.freeradbiomed.2004.01.001. PMID 15019969.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  21. Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to various food(s)/food constituent(s) and protection of cells from premature aging, antioxidant activity, antioxidant content and antioxidant properties, and protection of DNA, proteins and lipids from oxidative damage pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/20061 Arhivirano 7 November 2021 na Wayback Machine., EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies (NDA)2, 3 European Food Safety Authority (EFSA), Parma, Italy, EFSA Journal 2010; 8(2):1489
  22. Gallori, S. (2004). »Polyphenolic Constituents of Fruit Pulp of Euterpe oleracea Mart. (Acai palm)«. Chromatographia. 59 (11–12). doi:10.1365/s10337-004-0305-x. S2CID 94388806.
  23. »Oprah is coming after bad Internet Marketers«. Adotas. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2010. Pridobljeno 10. septembra 2009.
  24. Colapinto, John. »Strange Fruit«. The New Yorker (v ameriški angleščini). Pridobljeno 14. maja 2021.
  25. »Marketers of acai products fined $1.5 million for false claims and unfair billing«. Consumer Reports. 9. januar 2012. Pridobljeno 2. novembra 2017.
  26. »Internet Marketers of Acai Berry Weight-Loss Pills and "Colon Cleansers" to Pay $1.5 Million to Settle FTC Charges of Deceptive Advertising and Unfair Billing«. Federal Trade Commission. 9. januar 2012. Pridobljeno 2. novembra 2017.
  27. Jorge Sauma; Caio Maia (15. marec 2019). »Caminhos do açaí: Pará produz 95% da produção do Brasil, fruto movimenta US$ 1,5 bi e São Paulo é o principal destino no país«. Globo (v portugalščini). Pridobljeno 13. marca 2022.
  28. Murrieta RS, Dufour DL, Siqueira AD (1999). »Food consumption and subsistence in three Caboclo populations on Marajo Island, Amazonia, Brazil«. Human Ecology. 27 (3): 455–75. Bibcode:1999HumEc..27..455M. doi:10.1023/A:1018779624490. S2CID 150562421.
  29. Aislyn Greene (20. junij 2015). »The Surprising History of the Açaí Bowl«. AFAR Media (v angleščini). Pridobljeno 10. julija 2023.
  30. Center for Science in the Public Interest (23. marec 2009). »CSPI Warns Consumers about Web-Based Açai Scams«. CSPI. Pridobljeno 2. septembra 2012.
  31. Pacheco-Palencia LA, Mertens-Talcott S, Talcott ST (Junij 2008). »Chemical composition, antioxidant properties, and thermal stability of a phytochemical enriched oil from Açaí (Euterpe oleracea Mart.)«. J Agric Food Chem. 56 (12): 4631–6. Bibcode:2008JAFC...56.4631P. doi:10.1021/jf800161u. PMID 18522407.
  32. Neida, S; Elba, S. (2007). »Characterization of the acai or manaca (Euterpe oleracea Mart.): a fruit of the Amazon«. Arch Latinoam Nutr (v španščini). 57 (1): 94–8. PMID 17824205.
  33. Silva, S. & Tassara, H. (2005). Fruit Brazil Fruit. São Paulo, Brazil, Empresa das Artes
  34. Dyer, A. P. 1996. Latent energy in Euterpe oleracea. Biomass Energy Environ., Proc. Bioenergy Conf. 9th.
  35. Córdova-Fraga T, de Araujo DB, Sanchez TA, in sod. (april 2004). »Euterpe olerácea (Açaí) as an alternative oral contrast agent in MRI of the gastrointestinal system: preliminary results«. Magn Reson Imaging. 22 (3): 389–93. doi:10.1016/j.mri.2004.01.018. PMID 15062934.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  36. Del Pozo-Insfran D, Brenes CH, Talcott ST (Marec 2004). »Phytochemical composition and pigment stability of Açaí (Euterpe oleracea Mart.)«. J Agric Food Chem. 52 (6): 1539–45. Bibcode:2004JAFC...52.1539D. doi:10.1021/jf035189n. PMID 15030208.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]