Admiral Lazarev (križarka)
 Frunze okrog leta 1986
| |
| Zgodovina | |
|---|---|
  Rusija
| |
| Ime: | Admiral Lazarev |
| Poimenovana po: | Mihail Petrovič Lazarev |
| Ladjedelnica: | Baltiška ladjedelnica, konstruiranje Severni konstruktorski biro |
| Začetek gradnje: | 27. julij 1978 |
| Splavitev: | 26. maj 1981 |
| Dana v uporabo: | 31. oktober 1984 |
| Vzeta iz uporabe: | 1999 |
| Status: | Upokojena |
| Splošne značilnosti | |
| Razred: | Orlan |
| Izpodriv: |
|
| Dolžina: |
|
| Širina: | 28,5 m |
| Gaz: | 9,1 m |
| Moč: | 140.000 KM (104.398 kW) |
| Pogon: | 2 gredi, 2 jedrska reaktorja KN-3 po 150 MW, 2 pospeševalni parni turbini po 70.000 KM (52.199 kW) |
| Hitrost: | 32 vozlov (59 km/h) |
| Doseg: |
|
| Maksimalna posadka: |
|
| Senzorji in procesni sistemi: |
|
| Oborožitev: |
|
| Oklep: | 76 mm oklep okrog reaktorskega oddelka, oplata za zaščito pred drobci |
| Nosilnost letal: | 3 × Ka-27 ali Ka-25 helikopterji |
| Objekti za zrakoplove: | Hangar v podpalubju |
Admiral Lazarev (rusko Адмирал Лазарев) je bila druga težka jedrska raketna križarka razreda Orlan Ruske vojne mornarice. Poimenovana je bila po odkritelju Antarktike admiralu Mihailu Petroviču Lazarevu.
Razred je razvil leningrajski Severni projektno-konstruktorski biro pod vodstvom glavnega konstruktorja Borisa Kupenskega. Gredelj lajde je bil položen 27. julija 1978 v Baltiški ladjedelnici, splavljena je bila 26. maja 1981 v uporabo pa je bila dana 31. oktobra 1984 kot Frunze (po Mihailu Vasiljeviču Frunzeju).[1] Postala je del Tihooceanske flote in avgusta 1985 je odplula z Baltskega morja na Tihi ocean.[1] Na poti je obiskala Luando, Aden in Vietnam. Holm piše, da naj bi med letoma 1987 in 1992 izvajala samo usposabljanje v vodah blizu obale, od leta 1994 pa naj bi bila neaktivna. Leta 1999 je bila upokojena zaradi pomanjkanja sredstev za remont.[2] Bila je zasidrana v zalivu Abrek pri Fokinu. V letih 2004–2005 je bilo z ladje odstranjeno iztrošeno jedrsko gorivo.[2] Aprila 2019 je bila sprejeta odločitev za njen razrez in februarja 2021 je bila podpisana pogodba.[3]
Načrt
[uredi | uredi kodo]Ruska oznaka za ta tip ladje je »težka jedrska raketna križarka«, vendar so nekateri zahodni obrambni poročevalci ponovno obudili izraz bojna križarka za njihovo opisovanje, saj so največje površinske vojne ladje na svetu.
Ladja je bila zgrajena drugače od vodilne ladje razreda Orlan, Kirova. Na premcu sta bila protipodmorniška sistema Rastrub-B zamenjana z osmimi raketometi za zračno obrambo Kinžal (rakete niso bile nikoli nameščene). Na krmi je bil namesto dveh 100 mm topov nameščen en dvojni 130 mm top AK-130, podobno kot na razredu Atlant. V bližini vzletišča so bili štiri 30 mm CIWS topovi odstranjeni.
Razred je bil zgrajen z namenom uničevanja udarnih skupin letalonosilk Ameriške vojne mornarice na odprtem morju. Glavna oborožitev je dvajset protiladijskih izstrelkov P-700 Granit, s 96 izstrelki za zračno obrambo dolgega dosega S-300F(M) Fort in močno protipodmorniško oborožitvijo pa je ladja na poti proti grupacijam sovražnikovih plovil zaščitena pred vsemi skupinami groženj.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Holm, Michael. »Project 1144 Kirov class«. ww2.dk. Pridobljeno 31. marca 2020.
- ↑ 2,0 2,1 Адмирал Лазарев [Admiral Lazarev]. Flot.com (v ruščini). Pridobljeno 18. julija 2015.
- ↑ »Контракт № 2126725300032023600000000 : Утилизация тяжелого атомного ракетного крейсера "Адмирал Лазарев" проекта 1144.1 заводской № 801« [Contract No. 2126725300032023600000000: Disposal of the heavy nuclear-powered missile cruiser "Admiral Lazarev", project 1144.1, serial No. 801]. Federal Treasury (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2021. Pridobljeno 21. februarja 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Razred Orlan na Federation of American Scientists
- »Razred Orlan«. Aeronautics.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2001. Pridobljeno 2. februarja 2006.
