Admiral Spiridonov (rušilec)
Admiral Spiridonov leta 1986
| |
Zgodovina | |
---|---|
Rusija | |
Ime: | Admiral Spiridonov |
Poimenovana po: | Emil Nikolajevič Spiridonov |
Ladjedelnica: | Ladjedelnica Jantar, Kaliningrad |
Začetek gradnje: | 11. april 1982 |
Splavitev: | 28. april 1984 |
Dana v uporabo: | 30. december 1984 |
Vzeta iz uporabe: | 20. julij 2001 |
Status: | Upokojena |
Splošne značilnosti | |
Razred: | Fregat |
Izpodriv: |
|
Dolžina: | 163 m |
Širina: | 19 m |
Ugrez: | 7,8 m |
Pogon: | 2 gredi, 4 pospeševalne in potovalne plinske turbine, 120.000 KM (89.000 kW) |
Hitrost: | 35 vozlov (65 km/h) |
Doseg: | 10.500 navtičnih milj (19.400 km) pri 14 vozlih (26 km/h) |
Maksimalna posadka: | 300 |
Senzorji in procesni sistemi: | 1 × Fregat MAE radarski sistem |
Oborožitev: |
|
Nosilnost letal: | 2 x Ka-27 |
Objekti za zrakoplove: | Vzletišče in hangar |
Admiral Spiridonov (rusko Адмирал Спиридонов) je bil raketni rušilec razreda Fregat Ruske vojne mornarice. Bil je del 183. brigade protipodmorniških ladij Tihooceanske flote v Vladivostoku.[1] Poimenovan je bil po admiralu Emilu Nikolajeviču Spiridonovu, poveljniku Tihooceanske flote, ki je umrl v letalski nesreči 7. februarja 1981.[2] Njegov gredelj je bil položen 11. aprila 1982 v Ladjedelnici Jantar, splavljen je bil 28. aprila 1984, v uporabo pa je bil predan 30. decembra 1984. Razvoj projekta 1155 Fregat se je začel v Severnem projektno-konstruktorskem biroju leta 1972 pod vodstvom glavnih konstruktorjev Nikolaja Pavloviča Soboljeva in Vasilija Pavloviča Mišina.
Med avgustom in novembrom 1985 je z Baltskega morja odplul na Tihi ocean skupaj s križarko Frunze in na poti obiskal Angolo, Mozambik, Južni Jemen in Vietnam.[3]
Leta 1986 je spremljal letalonosilko Minsk na obisku v Vonsanu v Severni Koreji.
Leta 1989 je v času vojne v Iraku patruljiral v Perzijskem zalivu.[4]
20. julija 2001 je bil upokojen in pozneje razrezan.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Holm, Michael (2015). »Project 1155 Udaloy class«. Soviet Armed Forces 1945–1991. Pridobljeno 14. maja 2020.
- ↑ Jordan 1983, str. 122.
- ↑ Averin 2007, str. 56.
- ↑ Alexander, Rozin. »The Soviet Fleet's Persian Saga« Персидская эпопея советского флота (v ruščini). Pridobljeno 14. maja 2020.
- ↑ Volkov & Brichevsky 2016.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Averin, A.B. (2007). Адмиралы и маршалы. Корабли проектов 1134 и 1134А. [Admirals and Marshals: Ships Project 1134 and 1134A] (v ruščini). Moscow: Voennaya Kniga. ISBN 978-5-902863-16-8.
- Jordan, John (1983). Soviet Warships: The Soviet Surface Fleet, 1960 to the Present. London: Arms and Armour Press. ISBN 978-0-85368-584-5.
- Prezelin, Bernard; Baker, A. D. (1995). Combat Fleets of the World. Annapolis, MD: Naval Institute Press. ISBN 978-1-55750-109-7.
- Volkov, Roman; Brichevsky, Andrew (2016). Large Anti-Submarine Ships – Project 1155. Russian Ships. Pridobljeno 25. aprila 2020.
- Wertheim, Eric (2005). The Naval Institute Guide to Combat Fleets of the World. Annapolis, Maryland: US Naval Institute Press. ISBN 978-1-59114-934-7.