Air Serbia
![]() | |||||||
| |||||||
Ustanovljen | 1927 (kot Aeroput) | ||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Matično letališče | Letališče Nikola Tesla - Beograd Letališče Konstantin Veliki - Niš | ||||||
Program pogostih letov | Etihad Guest | ||||||
Velikost flote | 21 | ||||||
Destinacije | 63[1] | ||||||
Sedež podjetja | Beograd, ![]() | ||||||
Ključni ljudje | Duncan Naysmith (direktor) Declan Keller (direktor) | ||||||
Spletna stran | http://www.airserbia.com |
Air Serbia, prej znana kot Jat Airways, je največja srbska letalska družba. Glavno letališče družbe je Letališče Nikola Tesla v Beogradu.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Družbo, prvotno imenovano Aeroput, so ustanovili leta 1927. Prvi komercialni polet na relaciji Beograd–Zagreb je bil opravljen dne 15. 2. 1928 z letalom Potez 29. Po drugi svetovni vojni, točneje leta 1947, so letala pričela leteti pod imenom Jugoslovenski aerotransport (JAT). Ime se je obdržalo do leta 2003, ko so družbo preimenovali v JAT Airways.
1. avgusta 2013 je bil dosežen dogovor med JAT Airways, vlado republike Srbije in nacionalnim letalskim prevoznikom Združenih arabskih emiratov, Etihad Airways, o strateškem partnerstvu s poskusno dobo petih let. Etihad Airways je postal 49 % lastnik JAT Airways, preostali delež je ostal v rokah srbske države. V oktobru 2013 so podjetju nadeli novo ime, Air Serbia.[2]
Destinacije
[uredi | uredi kodo]Air Serbia domuje na dveh letališčih: Letališče Nikola Tesla Beograd in Letališče Konstantin Veliki - Niš. Z Niša Air Serbia ponuja tedenske lete v Zürich. Vsi ostali leti v spodnji tabeli so leti z beograjskega letališča.
Država | Destinacija | Država | Destinacija | Država | Destinacija |
---|---|---|---|---|---|
![]() |
Tripoli | ![]() |
Podgorica | ![]() |
München |
![]() |
Monastir | Tivat | Stuttgart | ||
Tunis | ![]() |
København | ![]() |
Amsterdam | |
![]() |
Tel Aviv | ![]() |
Pariz | ![]() |
Moskva |
![]() |
Dubaj | ![]() |
Atene | ![]() |
Ljubljana |
![]() |
Tirana | ![]() |
Rim | Portorož | |
![]() |
Dunaj | Trst | ![]() |
Göteborg | |
![]() |
Bruselj | ![]() |
Valletta | Stockholm | |
![]() |
Banja Luka | ![]() |
Skopje | ![]() |
Zürich |
Sarajevo | ![]() |
Berlin | Zürich (z Niša) | ||
![]() |
Larnaka | Düsseldorf | ![]() |
Carigrad | |
![]() |
Praga | Frankfurt | ![]() |
London |
Flota
[uredi | uredi kodo]Letalo | Število letal | Število sedežev | Registracije | Opombe |
---|---|---|---|---|
Airbus A319-100 | 9 | 144 | YU-APA, YU-APB, YU-APC, YU-APD, YU-APE, YU-APF, YU-API, YU-APJ, YU-APK | |
Airbus A320-200 | 2 | 174 | YU-APG, YU-APH | |
Airbus A330-200 | 1 | 254 | YU-ARA | |
ATR 72-200 | 3 | 66 | YU-ALN, YU-ALO, YU-ALP | |
ATR 72-500 | 3 | 70 | YU-ALT, YU-ALU, YU-ALV | |
Boeing 737-300 | 3 | 144 | YU-AND, YU-ANI, YU-ANK | vsa letala v lasti in barvah hčerinskega podjetja Aviolet |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://www.airserbia.com/en/footer_menu/corporate/about-us/our-story
- ↑ »Air Serbia zgodovina«. Airsebia.com. Pridobljeno 7. maja 2018.
- ↑ »Air Serbia flota«. Planespotters.net. Pridobljeno 7. maja 2018.
- ↑ »Air Serbia flota«. Airserbia.com. Pridobljeno 7. maja 2018.