Alegorija pregrehe (Correggio)
| Alegorija pregrehe | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Correggio |
| Leto | med 1525 in 1531 |
| Tehnika | Tempera na platnu |
| Mere | 149 cm × 88 cm |
| Kraj | Louvre, Pariz |
Alegorija pregrehe je Correggiova slika tempera na platnu iz okoli leta 1531 in meri 149 cm × 88 cm.[1]
Izvor
[uredi | uredi kodo]Ta slika in Alegorija Kreposti sta bili naslikani kot par za kabinet Isabelle d'Este, pri čemer je Alegorija pregrehe verjetno druga od obeh, ki bosta dokončani. Ta hipoteza je posledica dejstva, da je za Alegorija pregrehe ohranjena le ena (morda brez avtograma) skica, za razliko od Alegorija Kreposti, za katero je ohranjenih več pripravljalnih študij, skupaj s skoraj popolno podrisbo – to nakazuje, da je Correggio po težkem ustvarjanju Alegorija Kreposti postal bolj vešč.[2]
Pod vplivom kipa Laokoontova skupina (tako kot Correggiova obravnava svetega Roka v San Sebastianski Madoni in Štirih svetnikih) je osrednja moška figura včasih identificirana kot personifikacija Vic, včasih pa kot Silen (verjetno iz Vergilijevih Eklog 6, kjer sta spečega Silena zvezala pastirja Chromi in Marsillo, onadva in nimfa pa sta ga prisilila k petju Egle) ali Vulkan. Pisec inventarja zbirke Gonzaga iz leta 1542 jo je celo napačno opredelil kot Apolona in Marsija. Ta nesporazum je morda prispeval k temu, da sta Apolona in Marsija (pravzaprav Bronzinov studio ali krog) zgodovinsko napačno pripisala Correggiu.[3] Putto v ospredju je pod vplivom Rafaelovega putta v Sikstinski kapeli.
Leta 1542, po Isabellini smrti, sta obe zapisani kot obešeni na obeh straneh vhodnih vrat v Corte Vecchia blizu jame, Alegorija pregrehe na levi in Alegorija Kreposti na desni. Potem ko je bila vsebina njenega studia razpršena, je ostala v Mantovi vsaj do leta 1627, a naslednje leto je bila prodana Karlu I. Anglškemu. Po njegovi usmrtitvi jo je leta 1661 kupil kardinal Mazarin in kasneje bankir Everhard Jabach,[4] ki jo je pozneje prodal Ludviku XIV. v Parizu in jo ponovno združil s Krepostjo. Obe zdaj visita v Louvru.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Giuseppe Adani, Correggio pittore universale, Silvana Editoriale, Correggio 2007. ISBN 9788836609772
- ↑ (italijansko) Mauro Lucco (ed), Mantegna a Mantova 1460-1506, exhibition catalogue, Skira Milano, 2006
- ↑ srl, Netribe. »Giulio Sanuto, Apollo e Marsia, 1562 - Correggio ART HOME«. www.correggioarthome.it. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 5. septembra 2017.
- ↑ »Site officiel du musée du Louvre«. cartelfr.louvre.fr. Pridobljeno 5. septembra 2017.
- ↑ srl, Netribe. »Giulio Sanuto, Apollo e Marsia, 1562 - Correggio ART HOME«. www.correggioarthome.it. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 5. septembra 2017.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
