Pojdi na vsebino

Alojzijevišče, Ljubljana

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Alojzijevišče.
Alojzijevišče
pogled na stavbo s Poljanske ceste
Alojzijevišče, Ljubljana se nahaja v Ljubljana-center
Alojzijevišče, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tipsemenišče
LokacijaPoljane, Ljubljana
NaslovPoljanska cesta 4, Ljubljana
Koordinati46°3′2.35″N 14°30′41.70″E / 46.0506528°N 14.5115833°E / 46.0506528; 14.5115833
Dokončano1846
Projektiranje in gradnja
ArhitektMatevž Medved

Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani. Leta 1845 je škof odkupil hišo z vrtom na današnji Poljanski cesti in jo na svoje stroške obnovil in dozi­dal. Zavod in zgradba sta ime dobila po zavetniku mladine in študentov, italijanskem jezuitskem redovniku Alojziju Gonzagu (1568-1591), zavetniku mladine.[1] Na pročelju stavbe je star napis COLLEGIUM ALOYSIANUM, v veži ob vratih pa sta vzidani marmorni plošči z napisom FACULTAS THEOLOGICA LABACENSIS (Ljubljanska teološka fakulteta) in SEMINARIUM ARTIS SACRAE (Seminar svete vede).

Trenutno večino stavbe zavzema Teološka fakulteta v Ljubljani, medtem ko se v njej nahajajo še: Škofijska univerzitetna pastorala Ljubljana, Mlada Karitas (Young Caritas), Škofijska knjižnica in Orglarska šola v Ljubljani.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Alojzijevišče, ki ga je gradil zidarski mojster Matevž Medved (* 1796 v Cerkljah, † 1865 v Cerkljah),[2] je omogočalo dijakom iz revnih družin študij na gimnaziji v Ljubljani. Od leta 1919 se v zgradbi nahaja Teološka fakulteta v Ljubljani. Svojo nalogo je zavod opravljal do leta 1910 – še pet let zatem, ko je ljubljanski škof Jeglič ustanovil Zavod sv. Stanislava v Šentvidu. Poslopje in vrt Alojzijevišča sta vzela v najem najprej ljubljansko bogoslovje, zatem pa Teološka fakulteta, ki je bila ustanovljena leta 1919.

Študij na Teološki fakulteti v Ljubljani je nemoteno potekal vse do pričetka druge svetovne vojne in v manjšem obsegu vse do leta 1943; po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so bila predavanja prepovedana in večji del Alojzijevišča je bil preurejen v vojašnico.[3]

Maja 1945 je vojaške prostore Alojzijevišča zavzela Jugoslovanska armada; slednja je v teh prostorih ostala vse do konca študijskega leta 1946/47, nakar se je ponovno vzpostavil študij.[4] Med letoma 1947 in 1949 je bila v prostorih Alojzijevišča tudi Agronomska fakulteta v Ljubljani.[4] V letih 1970–1972 je ob sta­rem Alojzijevišču zrastel prizidek Teološke fakultete.

Od študijskega leta 2011/12 v prostorih deloma deluje tudi Fakulteta za poslovne vede v Ljubljani.

Osebnosti

[uredi | uredi kodo]
Rektorji/Prefekti
Predavatelji
Gojenci

Gojenci Alojzijevišča so med drugimi bili: Franc Bernik[7], Izidor Cankar[8], Matej Frelih, Josip Jurčič[9], Dragotin Kette[10], Valentin Lah, Fran Levstik, Josip Marn, Ferdinand Pogačnik, Ivan Resman[11], Jožef Resnik, Josip Stritar[12], Luka Svetec[13], Ivan Štrukelj, Ivan Tavčar,[14] Ferdinand Ullrich, Janez Urbas, Peter Urh, Tomo Zupan, Valentin Žun, ...

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Družina.si - Ali veste?
  2. ↑ »Cerklje.si - Matevž Medved«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2009. Pridobljeno 12. novembra 2011.
  3. ↑ Bogdan Kolar: Delovanje Teološke fakultete med letoma 1919 in 1952. v 90 let Teološke fakultete v Ljubljani (Ljubljana, 2009), 71.
  4. ↑ 4,0 4,1 Bogdan Kolar: Delovanje Teološke fakultete med letoma 1919 in 1952. v 90 let Teološke fakultete v Ljubljani (Ljubljana, 2009), 73.
  5. ↑ Gorenjci.si - Gogala, Janez[mrtva povezava]
  6. ↑ Josip Lesar. »Janez Gogala«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  7. ↑ Kamra.si - Franc Bernik[mrtva povezava]
  8. ↑ SUZD.si - Andrej Rahten, Izidor Cankar. Diplomat dveh Jugoslavij
  9. ↑ Ivan Grafenauer. »Josip Jurčič«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  10. ↑ »Ilirska-bistrica.si - Dragotin Kette«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2020. Pridobljeno 12. novembra 2011.
  11. ↑ »Gorenjci.si - Resman, Ivan«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 12. novembra 2011.
  12. ↑ »Velike-lasce.si - Josip Stritar«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2011. Pridobljeno 12. novembra 2011.
  13. ↑ Kamra.si - Luka Svetec[mrtva povezava]
  14. ↑ Naglič, Miha (12. oktober 2011). »Gimnazijec v Ljubljani in Novem mestu, študent na Dunaju«. Gorenjski glas. Pridobljeno 23. novembra 2024.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojzijevišče,_Ljubljana&oldid=6343625«