Amanska citadela
| Amanska citadela | |
|---|---|
| Domače ime Jabal al-Qal'a (جبل القلعة) | |
 Ostanki Amanske citadele | |
  Amanska citadela Geografska lega: Amanska citadela, Jordanija | |
| Tip | citadela |
| Lega | Aman, Jordanija |
| Koordinati | 31°57′47″N 35°56′43″E / 31.96306°N 35.94528°E |
Amanska citadela je zgodovinsko mesto v središču mesta Aman v Jordaniji. V arabščini je znana kot Jabal al-Qal'a (جبل القلعة), hrib v obliki črke L je eden od sedmih jabals (grič), ki so prvotno sestavljali Aman. Najdeni so bili dokazi o naseljenosti od keramičnega neolitika. [1] V njem so živeli različni narodi in kulture vse do Omajadov, nato pa je prišlo obdobje propada in je večji del časa do leta 1878 nekdanje mesto postalo zapuščen kup ruševin, ki so ga sporadično uporabljali beduini in sezonski kmetje.[2] Amanska citadela se kljub tej vrzeli uvršča med najstarejše stalno naseljene kraje na svetu.[3]
Citadela velja za pomembno mesto, saj je imela dolgo zgodovino naselitve mnogih velikih civilizacij.[4] Večina stavb, ki so še vedno vidne, je iz rimskega, bizantinskega in omajadskega obdobja.[5] Glavne zgradbe na kraju so Herkulov tempelj, bizantinska cerkev in palača Omajadov. Čeprav obzidje obdaja osrčje lokacije, so starodavna obdobja naselitve pokrivala velika območja. Zgodovinske strukture, grobnice, oboki, zidovi in stopnice nimajo sodobnih meja, zato je na tem mestu, pa tudi v okolici in po celotnem Amanu velik arheološki potencial.
Arheologi na tej lokaciji delujejo od 1920-ih, vključno z italijanskimi, britanskimi, francoskimi, španskimi in jordanskimi projekti[6], vendar velik del Citadele ostaja neizkopan.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Izkopavanja so odkrila znake človeške naselitve že v srednji bronasti dobi (1650–1550 pr. n. št.) v obliki grobnice, v kateri je bila lončenina in pečati v obliki skarabejev.[7] V železni dobi se je Citadela imenovala Rabbath-Amon. Napis na citadeli izhaja iz tega obdobja in je primer zgodnjega feničanskega pisanja.[8] Zasedali so jo Asirci, Babilonci in Perzijci. Ko so jo leta 331 pred našim štetjem osvojili Grki, so mesto preimenovali v Filadelfija.[9] V helenističnem obdobju ni bilo veliko arhitekturnih sprememb, vendar lončenina predstavlja dokaz o njihovi zasedbi. Mesto so okoli leta 30. pr. n. št. zasedli Rimljani, končno pa je leta 661 prineslo muslimansko oblast. Citadela je bila v času Ajubidov v 13. stoletju manj pomembna, vendar je bil v tem obdobju dodana stražarski stolp.[10]
Mošeja v Amanski citadeli je primer zgodnjih mošej, ki so posnemale dvorano apadana v perzijskem slogu; take mošeje so običajno le v Perziji in Iraku.[11]
Pomembne stavbe
[uredi | uredi kodo]- Rimski Herkulov tempelj
- palača Omajadov
- Omajadski zbiralnik z vodo
- Bizantinska cerkev
- Ajubidski stražni stolp
Herkulov tempelj v citadeli datira v obdobje rimske zasedbe v 2. stoletju našega štetja.
V obdobju Omajadov (661-750) je bila na Citadeli zgrajena palača, ki je v arabščini znana kot al-Qasr (القصر). Palača Omajadov se je verjetno uporabljala kot upravna zgradba ali uradna rezidenca. Palača temelji na bizantinskem slogu. Na primer, vhodna dvorana je oblikovana v tlorisu grškega križa. Palača je bila morda zgrajena na podlagi obstoječe bizantinske strukture v tej obliki.[12] V tleh ob palači je vkopan ogromen rezervoar za vodo, na drugi strani pa bizantinska cerkev. Vse kar je ostalo od bizantinske cerkve danes so stebri, tloris in nekaj mozaikov.
Turizem
[uredi | uredi kodo]Ministrstvo za turizem in starine Jordanije je v letih 1995 / 96 v sodelovanju z USAID začelo projekt za ohranitev in obnovo tega najdišča v korist turistov in lokalne skupnosti.[13] Amanska citadela je tudi del Arheološkega muzeja Jordanije, v katerem je zbirka artefaktov s citadele in drugih jordanskih zgodovinskih najdišč.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Citadel, Amman, Jordan«. Pridobljeno 31. maja 2008.
- ↑ Dawn Chatty (2010). Displacement and Dispossession in the Modern Middle East. The Contemporary Middle East (Book 5). Cambridge: Cambridge University Press. str. 116–117. ISBN 9780521817929. Pridobljeno 25. decembra 2015.
Prva stalna naselitev v južnih sirskih provincah Transjordan se je pojavila v Ammanu leta 1878. Do tega trenutka v Ammanu ni bilo stalnega naselja, starodavno rimsko mesto Filadelfija. Nekatere starodavne zgradbe, na primer amfiteater, so občasno zavetišče za nekaj kmetov iz osmanske prestolnice Salt, ki so redno obdelovali zemlje na območju okoli Amana. To močno zapuščeno območje je bilo beduinskim plemenom pomembno tako zaradi paše kot zaradi dobrega dostopa do vode.
- ↑ French, Carole (19. december 2011). Jordan. Bradt Travel Guides. ISBN 9781841623986 – prek Google Books.
- ↑ Najjar, M. "Amman Citadel Temple of Hercules Excavations Preliminary Report." Syria 70 (1993): 220-225.
- ↑ Bennett, C-M. (1978). »Excavations at the Citadel (El Qal'ah), Amman, Jordan«. Levant. 10: 1–9. doi:10.1179/lev.1978.10.1.1.
- ↑ Atiat, Taysir M. (2003). »An Egyptianizing Cult at the Citadel Hill (Jabal al-Qal'a) of Amman, Jordan«. Levant. 35: 117–122. doi:10.1179/lev.2003.35.1.117.
- ↑ Najjar, M. "Amman Citadel Temple of Hercules Excavations Preliminary Report." Syria 70 (1993): 220-225.
- ↑ Horn, Siegried H. "The Amman Citadel Inscription." The American Schools of Oriental Research 193 (1969): 2-13.
- ↑ Kadhim, M. B., and Y. Rajjal. "Amman" Cities 5.4 (1988): 318-325.
- ↑ Milwright, Marcus. "Central and Southern Jordan in the Ayyubid Period: Historical and Archaeological Perspectives." Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain & Ireland 16.1 (2006): 1-27.
- ↑ Arce, Ignacio (1. januar 2008). »Umayyad Building Techniques And The Merging Of Roman-Byzantine And Partho-Sassanian Traditions: Continuity And Change«. Technology in Transition A.D. 300-650 (v angleščini): 497.
- ↑ Almagro, Antonio, and Emilio Olavarri. "A New Umayyad Palace at the Citadel of Amman." Studies in the History and Archaeology of Jordan. Ed. Adnan Hadidi. Amman: Department of Antiquities, 1982. 305-321.
- ↑ Atiat, Taysir M. (2003). »An Egyptianizing Cult at the Citadel Hill (Jabal al-Qal'a) of Amman, Jordan«. Levant. 35: 117–122. doi:10.1179/lev.2003.35.1.117.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]