Amharščina
Ta članek ni napisan v enciklopedičnem tonu, ki se uporablja v Wikipediji. (mesec ni naveden) |
Amharščina | |
---|---|
አማርኛ, Amarəñña | |
Izgovarjava | amarɨɲɲa |
Materni jezik | Etiopija |
Št. maternih govorcev | 24,8 milijona (2007)[1] |
Pisava | giz (amharska abeceda) amharska Braillova pisava |
Uradni status | |
Uradni jezik | Etiopija |
Regulator | ni uradnega regulatorja |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | am |
ISO 639-2 | amh |
ISO 639-3 | amh |
Glottolog | amha1245 |
Linguasphere | 12-ACB-a |
Amhárščina (አማርኛ) je semitski jezik naroda Amharcev in je glavni (vsiljen) jezik v Etiopiji in deloma v Eritreji, ki se je od Etiopije odcepila. Amharščino govori le približno 12 % etiopskega prebivalstva. Amharska pisava je prirejena abugida izumrlega jezika giz.
Amharsko glasoslovje
[uredi | uredi kodo]Spodnja tabela uporablja SAMPA znake kjer je to mogoče, z izjemo ejektivov, ki so označeni z ’ (opuščajem/desnim enojnim narekovajem).
dvoustničnik | zobnik | trdonebnik | mehkonebnik | goltnik | ||
zaporniki | nezveneči | p | t | c | k | 7 |
zveneči | b | d | J | g | ||
ejektiv | p’ | t’ | c’ | k’ | ||
zliti glasovi (zlitniki) | ts | |||||
priporniki | nezveneči | f | s | S | h | |
zveneči | z | Z | ||||
nosniki | m | n | ñ | |||
jezičniki | w | l | j | |||
predjezičniki (flap/trill) | r |
sprednji | srednji | zadnji | |
visok | i | u | |
srednji | e | @ | o |
spodnji | E | a |
Amharski abugida znaki (»pismenke« ፊደል)
[uredi | uredi kodo]Ta tabela ni popolna. Nekateri fonemi imajo več sestavov možnih znakov. Prikazana sta samo pojasnilna primera za /k/ in /h/ (slednji ima štiri sestave!). Soglasniki so združeni glede na izgovor (glej zgornjo tabelo fonemov), samoglasniki pa so navedeni po fonološki razvrstitvi. Navedena oblika za vsak sestav je oblike soglasnik+/E/, to je prvi stolpec pismenk. Za pregled pismenk boste potrebovali črke, ki podpirajo amharske pismenke, kot je GF Zemen Unicode (na razpolago na ftp://ftp.ethiopic.org/pub/fonts/TrueType/gfzemenu.ttf[mrtva povezava] ).
Evropejci so bili pogosto zbegani ali zaprepadeni ob nenavadni podobnosti mnogih znakov. Kakor veliko semitskih jezikov, tudi amharščina v svoji besedni morfologiji uporablja trisoglasniške korenske osnove in je na ta način njen zapis lažje razumljiv. Tekoč govorec amharščine lahko razreši zapisano besedilo, če opazuje kateri soglasniki so pomembnejši, skupaj s samoglasniškimi različicami kot dodatnimi podrobnostmi.
E | u | i | a | e | @ ali brez |
o | |
p | ፐ | ቱ | ፒ | ፓ | ፔ | ፕ | ፖ |
t | ተ | ቱ | ቲ | ታ | ቴ | ት | ቶ |
c | ቸ | ቹ | ቺ | ቻ | ቼ | ች | ቾ |
k | ከ | ኩ | ኪ | ካ | ኬ | ክ | ኮ |
ኸ | ኹ | ኺ | ኻ | ኼ | ኽ | ኾ | |
b | በ | ቡ | ቢ | ባ | ቤ | ብ | ቦ |
d | ደ | ዱ | ዲ | ዳ | ዴ | ድ | ዶ |
J | ጀ | ጁ | ጂ | ጃ | ጄ | ጅ | ጆ |
g | ገ | ጉ | ጊ | ጋ | ጌ | ግ | ጎ |
p’ | ጰ | ጱ | ጲ | ጳ | ጴ | ጵ | ጶ |
t’ | ጠ | ጡ | ጢ | ጣ | ጤ | ጥ | ጦ |
c’ | ጨ | ጩ | ጪ | ጫ | ጬ | ጭ | ጮ |
k’ | ቀ | ቁ | ቂ | ቃ | ቄ | ቅ | ቆ |
7 | አ | ኡ | ኢ | ኣ | ኤ | እ | ኦ |
ts | ጸ | ጹ | ጺ | ጻ | ጼ | ጽ | ጾ |
f | ፈ | ፉ | ፊ | ፋ | ፌ | ፍ | ፎ |
s | ሰ | ሱ | ሲ | ሳ | ሴ | ስ | ሶ |
S | ሸ | ሹ | ሺ | ሻ | ሼ | ሽ | ሾ |
h | ሀ | ሁ | ሂ | ሃ | ሄ | ህ | ሆ |
ሐ | ሑ | ሒ | ሓ | ሔ | ሕ | ሖ | |
z | ዘ | ዙ | ዚ | ዛ | ዜ | ዝ | ዞ |
Z | ዠ | ዡ | ዢ | ዣ | ዤ | ዥ | ዦ |
m | መ | ሙ | ሚ | ማ | ሜ | ም | ሞ |
n | ነ | ኑ | ኒ | ና | ኔ | ን | ኖ |
ñ | ኘ | ኙ | ኚ | ኛ | ኜ | ኝ | ኞ |
w | ወ | ዉ | ዊ | ዋ | ዌ | ው | ዎ |
l | ለ | ሉ | ሊ | ላ | ሌ | ል | ሎ |
j | የ | ዩ | ዪ | ያ | ዬ | ይ | ዮ |
r | ረ | ሩ | ሪ | ራ | ሬ | ር | ሮ |
Nekaj besed
[uredi | uredi kodo]
|
|
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- tigrajščina (tigrinjščina),
- tigrejščina,
- oromščina,
- jamajška angleščina.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- v angleščini: