Amonijev pikrat
| |
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
Amonijev 2,4,6-trinitrofenolat
| |
| Druga imena
Amonijev pikrat; Pikratol; 2,4,6-trinitrofenolska amonijeva sol; Amonijev pikronitrat; Eksploziv D
| |
| Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
| ECHA InfoCard | 100.004.582 |
PubChem CID
|
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| Lastnosti | |
| C6H6N4O7 | |
| Molska masa | 246,13 g/mol |
| Gostota | 1,719 g/cm3[1] |
| Tališče | 265 °C[1] |
| 10 g/L (20 °C) | |
| Nevarnosti | |
| R-stavki (zastarelo) | R3 R23/24/25 |
| S-stavki (zastarelo) | (S1/2) S28 (S35) S37 (S45) |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Amonijev pikrat (tudi dunnit, eksploziv D) je predstavnik eksplozivov, ki ga je leta 1906 izumil major Dunn[2]. Amonijev pikrat je sol, ki nastane z reakcijo pikrinske kisline in amonijaka.
Dunnit je prvi eksploziv, ki se je uporabljal v zračnih bombniških operacijah v zgodovini, saj so ga uporabljali italijanski piloti v Libiji leta 1911[3].
Uporablja se kot polnitev protioklepnih komulativnih izstrelkov in je neobčutljiv na tresljaje.
Postopek izdelave
[uredi | uredi kodo]En gram pikrinske kisline se raztopi v 100 ml amonijaka in segreje do približno 80 °C. Nastalo raztopino se posuši, preostali kristali pa so kristali amonijevega pikrata.
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Record of Ammoniumpikrat in the GESTIS Substance Database of the Institute for Occupational Safety and Health, accessed on 24. Nov. 2007.
- ↑ Dunnite Smashes Strongest Armor, The New York Times, 18. avgust 1907
- ↑ [1]
