Pojdi na vsebino

Andrij Kuzmenko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andrij Kuzmenko
Portret
Andrij Kuzmenko avgusta 2011
Domače imeАндрі́й Ві́кторович Кузьме́нко
Rojstvo17. avgust 1968
Sambir, Lvovska oblast, Ukrajinska SSR
Smrt2. februar 2015
Lozuvatka, Dnipropetrovska oblast, Ukrajina
Vzrok smrti
Prometna nesreča
Grob
Brjuhovicke pokopališče, Brjuhoviči, Lvovska oblast
49°53′56″N 23°57′52″W / 49.8989196°N 23.9645265°W / 49.8989196; -23.9645265
BivališčeNovojavorivsk, Lvov, Kijev
NarodnostUkrajinec
Druga imenaKuzma Skrjabin (ukrajinsko Кузьма Скрябін)
Državljanstvo Sovjetska zveza
 Ukrajina
Alma materLvovska nacionalna medicinska univerza Danila Galickega
Poklicpevec, igralec, pisatelj, glasbeni producent, poet
Leta aktivnosti1983-2015
Otroci1
StaršiViktor Kuzmenko
Olga Kuzmenko
NagradeHeroj Ukrajine
Red za zasluge
Spletna stranskryabinfund.com

Andrij Viktorovič Kuzmenko (ukrajinsko Андрі́й Ві́кторович Кузьме́нко, psevdonim — Kuzma Skrjabin (Кузьма Скрябін), ukrajinski pevec, skladatelj, pesnik, pisatelj, TV voditelj, producent in igralec, * 17. avgust 1968, Sambir, Lvovska oblast, Ukrajinska SSR, † 2. februar 2015, Lozuvatka, Dnipropetrovska oblast, Ukrajina.

Kuzmenko je bil najbolj poznan kot ustanovitelj in vodja priljubljene ukrajinske rock skupine Skrjabin. Umrl je v prometni nesreči, posmrtno mu je bila podeljena nagarada Heroj Ukrajine (2020) in Red za zasluge 1. razred (2015). Bil je častni umetnik Avtonomne republike Krim (2008).[1][2]

Biografija

[uredi | uredi kodo]

Kuzmenko je bil kot edinec rojen 17. avgusta 1960 v mestu Sambir v Lvovski oblasti. V otroštvu se je njegova družina preselila v mesto Novojavorivsk (Lvovska oblast), kjer je odrastel in začel svojo umetniško pot. Kot otrok je želel postati voznik smetarskega tovornjaka. Njegova mati je bila učiteljica glasbe, oče pa inženir. Srednjo šolo je obiskoval na Novojavorivski srednji šoli št. 1. Obiskoval je tudi glasbeno šolo, kjer se je učil klavir. Na željo staršev je študiral na Lvovski nacionalni medicinski univerzi Danila Galickega, kjer je tudi dokončal študij stomatologije. Študij ga ni zanimal. Aktivno se je ukvarjal tudi z biatlonom.[3]

Z ženo Svitlano je imel hčer Marijo Barbaro, ki je ime dobila po poljski igralki Barbari Brilski, katera je bila otroški idol Kuzmenka.[3][4]

Začetki ustvarjanja

[uredi | uredi kodo]

Kuzmenko je 1983 po navdihu škotske skupine The Exploited postal navdušen nad postpunk glasbo. Ustanovil je skupino Verižna reakcija, s katero so vadili v svoji srednji šoli. 1986 se je spoprijateljil s kitaristom Volodimirjem Škondo s katerim sta začela ustvarjati glasbo in kasneje ustanovila skupino Skrjabin. 1987 sta napisala pesmi Lucky Now, Brother in Так То Вже Є (Tak, to vže je). Sprva je vse pesmi pisal v angleščini in jih nato prevedel v ukrajinščino.[5]

1989-2000

[uredi | uredi kodo]

1989 je uradno ustanovil skupino Skrjabin, ki je bila z njim povezana celotno življenje. Sprva so ustvarjali pesmi v žanru novi val, vendar jih niso izdali. Skupina je postala priljubljena 1994 in Kuzmenko se je moral preseliti v Kijev, da je imel dostop do boljših studijev.

2000—2010

[uredi | uredi kodo]

Leta 2000 je Kuzmenko postal gostitelj lastne glasbene TV oddaje »Garjača simka« (Vročih sedem), ki je trajala do leta 2002. V začetku leta 2003 je Kuzmenko v sodelovanju z glasbenico Natalijo Mogilevsko postal voditel televizijskih oddaj »Šans« (Priložnost) in »Inter«, kasneje pa še oddaje »Šikanemo«. V tem času je nase prevzel tudi celotno vodenje Skrjabina, ki je v teh letih zamenjal nekatere člane. Skupina je popolnoma spremenila stil glasbe, v intervjujih je bila opazna tudi sprememba Kuzmenkovih idej.

Konec leta 2003 je Kuzmenko moral sodelovati na koncertih politične kampanje provladnega predsedniškega kandidata Viktorja Janukoviča, saj je to vključevala njegova pogodba s televizijskim kanalom, ki je ustvarjal oddajo Inter.[6][3]

V začetku 2004 so bivši člani Skrjabina Kuzmenka ostro kritizirali zaradi sodelovanja pri kampanji Janukoviča - po njegovi zmagi na predsedniških volitvah 2004 so se pojavili dokazi o prirejenih volitvah, kar je sprožilo Oranžno revolucijo in ponovitev 2. kroga volitev, na katerem je tokrat zmagal protikandidat Viktor Juščenko. Dva bivša člana Skrjabina sta se na televiziji javno opravičila za sodelovanje pri kampanji in pozvala Kuzmenka naj se tudi opraviči.[7]

Kuzmenko je več let kasneje povedal, da so mu takrat provladne sile grozile, da bo po volitvah imel težave, če ne bo govoril dobro o Janukoviču, hkrati pa tudi ni podpiral Juščenka.[8]

Leta 2006 je Kuzmenko objavil avtobiografijo »Jaz, zmaga in Berlin«, ki je požela velik uspeh in bila večkrat ponatisnjena. 2009 je ustvaril skupino Pajuščije Trusi (Pojoče hlače) in pomagal pridobiti priljubljenost glasbeni skupini DZIDZIO iz domačega Novojavorivska. Istega leta je bil član žirije literarne nagrade »BBC-jeva knjiga leta«.

2010—2015

[uredi | uredi kodo]
Skrjabin na koncertu v Melitopolu, 2014

Junija 2013 je v Vinnicji skupaj s Pavlom Tabakovim in skupino "TiK" ob spremljavi Centralne vojaške akademije oboroženih sil Ukrajine sodeloval na dobrodelnem koncertu za mednarodni dan otroka »Šola je dostopna vsem«.[9][10]

Konec januarja 2014 je posnel pesem posvečeno dogodkom protestnega gibanja Evromajdan. Zapisal je, da podpira protestnike, ne pa tudi opozicije.[11] Po ruski aneksaciji Krima in sprožitvi vojne v Donbasu, je pomagal ukrajinskim vojakom in ranjenim.[12]

Oktobra 2014 je ustvaril svoj internetni radio »S.R.A.K.A.« - kratica za »Svoj Radio Andrija KuzmenkA«, hkrati pa v ukrajinščini pomeni rit. Na radiu je po njegovih besedah predvajal glasbo, ki jo je poslušal v avtomobilu.[13][14]

Leta 2015 je bil član žirije glasbenega šova Poj kot zvezda. Umrl je nekaj tedno po snemanju zaključka šova.[15][16]

Nedolgo pred smrtjo je Kuzmenko podal nekaj škandaloznih intervjujejev, v katerih je kritiziral vlado in določene uradnike ter jim želel smrt.[17][18]

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Zjutraj 2. februarja 2015 je Kuzmenko med vračanjem iz Krivega Roga, kjer je imel dan prej koncert, umrl v prometni nesreči v bližini vasi Lozuvatka v Dnipropetrovski oblasti.[19][20][21] Po uradni različici Ministrstva za notranje zadeve je Kuzmenko umrl okoli 8:20,[22][23] po besedah člana skupine Skrjabin pa okoli 7:00.[24] UkrMedia je poročal, da je bil klic na urgentne službe zabeležen ob 6:54.[19][20] Tiskovna služba državne prometne inšpekcije Ministrstva za notranje zadeve je isti dan sporočila, da je na 86. kilometru avtoceste Krivi Rog - Kropivnicki terenec Toyota Sequoia (ki ga je vozil Kuzmenko) trčil s tovornjakom za mleko GAZ-53, Kuzmenko je zaradi poškodb umrl pol ure kasneje.[25][26][27]

V nesreči sta bili poškodovani tudi dve ženski - sopotnica Kuzmenka ter sopotnica voznika tovornjaka.[28]

Spomin Andriju Kuzmenku na Majdanu Nezaležnosti v Kijevu

Žalovanje za Kuzmenkom je potekalo 5. februarja v Lvovu.[29][30] Nato je bil pokopan v družinskem grobu na pokopališču v zaselku Brjuhoviči na obrobju Lvova.[31] 20. maja je v Kijevu potekal spominski koncert, 21. junija pa v Lvovu.[32]

Družina in zasebno življenje

[uredi | uredi kodo]
  • Od leta 1994 je poročen s Svitlano Ivanovno Babijčuk (rojena 26. marca 1968 v Kursku), hči umetnika (slikanje na lesu) Ivana Babijčuka (1944 - 2015).[33]
  • Hči Marija Barbara Andrijivna Kuzmenko (rojena 14. septembra 1997), poimenovana po poljski igralki Barbari Brilski, ki je bila Andrijev otroški idol in jo je osebno poznal.[34] Marija Barbara je doštudirala dermatologijo.
  • Mati Olga Mihajlivna Kuzmenko, učiteljica klavirja na glasbeni šoli in pisateljica, je umrla 23. septembra 2023 v starosti 76 let.[35][36]

Družbene in politične aktivnosti

[uredi | uredi kodo]

Andrij je trdil, da je bil leta 2004 prisiljen izvajati koncerte v podporo predsedniškemu kandidatu Viktorju Janukoviču, ki je bil po volitvah obtožen volilne prevare.[37]

Kasneje je Kuzmenko zavzel aktivno politično stališče, ki ga je pogosto izražal v intervjujih. Finančno je pomagal ukrajinskim borcem v vojni v Donbasu, obiskal je tudi bolnišnice, kjer so se zdravili. Obiske je komentiral, da borec potem ko je ranjen postane nezanimiv za državo in ljudi, zato je pomembno z njimi komunicirati. Andrij je pogosto kritiziral dejavnosti ukrajinskih politikov.[38][39]

Kuzmenko je v več posnetkih nagovarjal poslance Vrhovne rade. V posnetkih je med vožnjo komentiral kaj vidi - predvsem je kritiziral stanje cest, slabo vzdrževanje itd.[40] Leta 2001 je bil včlanjen v stranko »Ekipa Zimske generacije«.[41]

S skupino Skrjabin je napisal in izdal več političnih pesmi:[42]

  • Кинули (Kinuli) - Vrgli so
  • Тепла зима (Tepla zima) - Topla zima
  • Дура-цензура (Dura-cenzura) - Neumna cenzura
  • Руїна (Rujina) - Ruševina
  • Історія (Istorija) - Zgodovina
  • Я злий (Ja zlij) - Jezen sem

O sodobni rusko-ukrajinski vojni:[43]

  • Українці - Ukrajinci
  • Сука-війна (Suka-vijna) - Prasica vojna
  • Лист до президентів України (List do prezidentiv Ukrajini) - Pismo predsednikom Ukrajine

Demo pesmi Suka-vijna (Сука-війна - Prasica vojna) je bil posnet le nekaj dni pred Kuzmenkovo smrtjo in je bila izdana posmrtno. Leta 2020 je bila izdana nova priredba Skrjabina s pevcem Jurkeš (Юрке́ш).

Filmografija

[uredi | uredi kodo]

Igralec

[uredi | uredi kodo]
  • Večeri na kmetiji blizu Dykanke, 2001 (Вечори на хуторі біля Диканьки) — kot Kuzma, Vakulin prijatelj
  • Lesja+Roma, 2006 (Леся+Рома) — igra samega sebe (kameo)
  • Pustna noč v Interju (2006) (Карнавальна ніч на Інтері) — igra samega sebe
  • Zelo božični film, 2007 (Дуже новорічне кіно) — gost na novoletni zabavi v muzeju (kameo)
  • Rdeča kapica, 2009 (Червона шапочка) — Morda brada (naveden kot Kuzma Skrjabin)

Zahvala

[uredi | uredi kodo]
  • Tunel, 2006 (Штольня) — posebna zahvala Andriju Kuzmenku

TV

[uredi | uredi kodo]
  • 1996 — Teritorij A (Територія А), ICTV — udeleženec
  • 2005-2007 — Shikanemo (Шиканемо), Inter — gostitelj
  • 2005-2006 — Domoljubne igre (Ігри патріотів), Inter — igralec
  • 2010 — Izdelano v Ukrajini (Пороблено в Україні), Inter — parodija nase in avto ZAZ Lanos
  • 2011 — Bitka narodov (Битва націй), ICTV — gostitelj
  • 2013 — Večerni Kijev (Київ Вечірній), 1+1 — gost
  • 2012-2014 — Dača (Дача), ICTV — gostitelj
  • 2013-2014 — Pravljica z očkom (Казка з татом), PlusPlus — gostitelj

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Jaz, zmaga in Berlin (Я, Побєда і Берлін - Ja, pobeda in Berlin), 2006
  • Mesto brez denarja (Місто, в якому не ходять гроші - Misto, v jakomu ne hodjat groši), 2006
  • Jaz, pašteta in vojska (Я, Паштєт і Армія - Ja, Paštet i Armija), 2014
  • Jaz, Šonik in Svalbard (Я, Шонік і Шпіцберген - Ja, Šonik i Špicbergen), 2015
  • Poezije (Поезії - Poeziji), 2016
  • Lek, Krim in jaz (К'юр, Крим і Я - K'jur, Krim i Ja), nedokončana

Knjige Andrijeve matere, Olge Mihajlivne Kuzmenko, so posvečene njenemu sinu:[44]

  • Draga moja ptica. Materina knjiga (Моя дорога птаха. Мамина книжка - Moja doroga ptaha. Mamina knižka), 2015
  • Skupina Skrjabin in prijatelji na odru (Група Скрябін та друзі по сцені - Grupa Skrjabin ta druzi po sceni), 2016
  • Uspavanka za Andriyko (Колискова для Андрійка - Koliskova dlja Andrijka), 2018

Nagrade

[uredi | uredi kodo]
  • Heroj Ukrajine z državnim redom (17. avgust 2020, posmrtno)— za pomembne osebne zasluge pri oblikovanju nacionalnega kulturnega prostora, pomemben prispevek k razvoju nacionalne glasbene umetnosti, dolgoletno plodno ustvarjalno in javno delovanje.[45]
  • Red "Za zasluge" 1. (29. oktober 2015, posmrtno) — za pomemben osebni prispevek k razvoju nacionalne kulture, bogatitvi domače glasbene umetnosti in dolgoletno plodno ustvarjalno delovanje.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Кузьма Скрябін став заслуженим артистом АРК (2008)
  2. ↑ »Президія Верховної Ради АРК привласнила солісту гурту Скрябін Андрій Кузьменко (Кузьма) звання Заслужений артист Автономної Республіки Крим«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2016. Pridobljeno 30. junija 2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 »Кузьма "Скрябін" розказав, як депутати катаються на лижах під час Майдану - "Світське життя" - Новини - 1plus1.ua«. web.archive.org. 3. februar 2014. Arhivirano iz prvotnega dne 3. februarja 2014. Pridobljeno 6. februarja 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  4. ↑ »Конфліктував із політиками та любив польську актрису: 7 фактів із життя Кузьми Скрябіна«. Телеграф (v ukrajinščini). 2. februar 2024. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  5. ↑ »День пам'яті Кузьми Скрябіна. Біографія легенди українського року Андрія Кузьменка«. life.nv.ua (v ukrajinščini). Pridobljeno 4. februarja 2024.
  6. ↑ »Кузьма Скрябін: «Власна позиція дорожча за чемодан з бабками»«. gk-press.if.ua. Galickij Korespondent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2015. Pridobljeno 2. februarja 2015.
  7. ↑ Рой та Шура на 5 каналі, pridobljeno 6. februarja 2024
  8. ↑ »Кузьма "Скрябин" впервые откровенно рассказал, почему выступал за Януковича«. viva.ua (v ukrajinščini). 3. februar 2024. Pridobljeno 4. februarja 2024.
  9. ↑ Благодійний концерт Павла Табакова, гуртів "Скрябін" та "ТіК" у супроводі ЦBMM ПC ЗC України., pridobljeno 6. februarja 2024
  10. ↑ Кузьма Скрябін в супроводі оркестру (live @ Вінниця), pridobljeno 6. februarja 2024
  11. ↑ »Скрябін підтримав українців піснею. АУДІО«. ТаблоID (v ukrajinščini). Pridobljeno 6. februarja 2024.
  12. ↑ Скрябін - відверте інтерв'ю (Андрій Кузьменко), pridobljeno 6. februarja 2024
  13. ↑ »Только лучшая музыка на СвоёмRadio«. svoeradio.com. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  14. ↑ »Вигадливий Кузьма "Скрябін" запускає власне радіо S.R.A.K.A.«. ТСН.ua (v ukrajinščini). 29. oktober 2014. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  15. ↑ »Незадовго до смерті Кузьма Скрябін подарував свій ноутбук«. ukr.segodnya.ua (v ukrajinščini). Pridobljeno 1. februarja 2017.
  16. ↑ »Заява Ріната Ахметова щодо активів Медіа Група Україна«. kanalukraina.tv. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  17. ↑ »Последнее интервью Кузьмы Скрябина 01.02.15« (v ruščini). 1. februar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2015. Pridobljeno 11. februarja 2015.
  18. ↑ »Последнее интервью Скрябина в Кривом Роге 1.02.2015«. youtube.com (v ruščini). 1. februar 2015. Pridobljeno 11. februarja 2015.
  19. ↑ 19,0 19,1 »У Дніпропетровській області в ДТП загинув співак Кузьма Скрябін (Андрій Кузьменко)«. rivnost.in.ua. 2. februar 2015.
  20. ↑ 20,0 20,1 »На Дніпропетровщині у ДТП загинув співак Кузьма Скрябін«. Еспресо TV. 2. februar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2015. Pridobljeno 2. februarja 2015.
  21. ↑ »Скрябін — Коломийка (Кривой Рог 01.02.2015)«. youtube.com.
  22. ↑ »Загибель Кузьми Скрябіна: всі подробиці«. dt.ua. 2. februar 2015.
  23. ↑ »У аварії загинув Кузьма Скрябін«. vn.20minut.ua. 2. februar 2015.
  24. ↑ »Подробиці загибелі Андрія Кузьменка повідомив технік гурту «Скрябін»«. youtube.com. 2. februar 2015.
  25. ↑ »У ДТП на Дніпропетровщині загинув Кузьма Скрябін«. sai.gov.ua. Прес-служба Департаменту ДАІ МВС України. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2015. Pridobljeno 2. februarja 2015.
  26. ↑ »Фото и видео с места гибели Кузьмы Скрябина«. 1kr.ua. 2. februar 2015. (rusko)
  27. ↑ »Як загинув Кузьма Скрябін«. youtube.com. 2. februar 2015.
  28. ↑ »Кузьма Скрябін міг би вижити в злощасній ДТП: мама співака розповіла про два дивні моменти«. obozrevatel.com. 18. avgust 2022.
  29. ↑ »Львів'яни проводжали в останню дорогу Кузьму Скрябіна оплесками«. vinnikiplus.in.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2015. Pridobljeno 13. februarja 2015.
  30. ↑ »У Львові оплесками попрощались з Кузьмою «Скрябіним»«. sockraina.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2015. Pridobljeno 13. februarja 2015.
  31. ↑ »У родинному склепі на Брюховицькому кладовищі поховано Андрія Кузьменка«. nrcu.gov.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2015. Pridobljeno 13. februarja 2015.
  32. ↑ »В Киеве состоялся концерт памяти Кузьмы«. ukranews.com (v ruščini). Українські новини. 21. maj 2015.
  33. ↑ »БАБІЙЧУ́К Світлана Іванівна«. esu.com.ua (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2018. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  34. ↑ »Кузьма Скрябин рассказал, как воспитывает дочь«. glavred.info (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2019. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  35. ↑ »Маму Кузьми поховають у Львівській області: коли відбудеться прощання«. novyny.live (v ukrajinščini). 24. september 2023. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  36. ↑ Свобода, Радіо (23. september 2023). »Померла мама співака та музиканта Кузьми Скрябіна«. Радіо Свобода (v ukrajinščini). Pridobljeno 6. februarja 2024.
  37. ↑ »Кузьма "Скрябин" впервые откровенно рассказал, почему выступал за Януковича«. viva.ua (v ukrajinščini). 6. februar 2024. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  38. ↑ Кременчуцьке Громадське Телебачення (2. februar 2015), Останнє інтерв’ю Скрябіна у Кременчуці - Громадське.Кременчук, pridobljeno 1. decembra 2016
  39. ↑ Нестор Махно (9. februar 2015), За эти слова убили Кузьму Скрябина, pridobljeno 1. decembra 2016
  40. ↑ Олег Вербицький (10. februar 2015), Кузьма Скрябін про дороги і політиків, pridobljeno 1. decembra 2016
  41. ↑ Gazeta.ua (30. marec 2006). »"Я не зміг би із Могилевською жити!"«. Gazeta.ua (v ukrajinščini). Pridobljeno 6. februarja 2024.
  42. ↑ »Кузьма «Скрябін» у новій пісні злиться на політиків України«. ictv.ua. ICTV. 26. februar 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2016. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  43. ↑ »"Біда зібрала нас докупи, як ніколи": цитати Скрябіна про українців та росіян, які актуальні досі (відео)«. Телеграф (v ukrajinščini). 17. avgust 2023. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  44. ↑ »Кузьменко Ольга«. Видавництво Старого Лева. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2018. Pridobljeno 11. julija 2018.
  45. ↑ »Президент передав орден Держави сім'ї загиблого Героя України Андрія Кузьменка«. president.gov.ua. Predsenik Ukrajine. 4. oktober 2021. Pridobljeno 6. februarja 2024.

Povezava

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Andrij_Kuzmenko&oldid=6269064«