Muskarinski antagonist

Muskarinski antagonisti ali antagonisti muskarinskih receptorjev so učinkovine, ki zavirajo delovanje acetilholina preko muskarinskih receptorjev.^[1] Najpomembnejše učinkovine iz te skupine so atropin, hioscin, ipratropium in pirenzepin.^[2]

Učinki

Vsi muskarinski antagonisti povzročajo podobne periferne učinke; določena selektivnost, ki jo določene učinkovine izkazujejo na primer na prebavila in srce, pa so izraz heterogenosti muskarinskih receptorjev. Glavni učinki so:^[2]

zaviranje sekrecije
tahikardija
zoženje zenice in paraliza akomodacije očesa
relaksacija gladkega mišičja (v črevesju, sapnici, žolčevodu, sečniku)
zaviranje izločanja želodčne kisline (zlasti pirenzepin)
učinki na osrednje živčevje (zaviralni učinek pri hioscinu, vzburjevalni učinek pri atropinu), vključno z antiemetičnim in antiparkinsoničnim delovanjem

Viri

↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=antagonist^{[mrtva povezava]}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 1. 2013.
↑ ^2,0 ^2,1 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 119–123.

[1] ttp://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=antagonist^{[mrtva povezava]}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 1. 2013.

[Rang-2] 2,0 ^2,1 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 119–123.

[1]

[2]