Pojdi na vsebino

Zenica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
zenica
Človeško oko
Zenica je središčno prosojno (črno) območje. Modro območje, ki jo obdaja, je šarenica. Belo zunanje območje je beločnica, katere središčni prosojni del je roženica.
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinskopupilla (množina: pupillae)
MeSHD011680
TAA15.2.03.028
FMA58252
Anatomska terminologija

Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico. V vidni svetlobi je videti črna, ker svetlobne žarke, ki vstopajo vanjo, neposredno absorbirajo tkiva znotraj očesa ali pa se absorbirajo pri difuznih odbojih znotraj očesa in večinoma zgrešijo izhod ozke zenice. Drugo ime za zenico je tudi púnčica.

Zgradba

[uredi | uredi kodo]

Človeška zenica je okrogla, druge vrste, kot so na primer mačke, imajo navpične ozke zenice, ovce in koze imajo vodoravno usmerjene zenice. Nekatere vrste morskih zmajev (Plecostomus) imajo obročaste oblike.[1] V optičnem smislu je anatomska zenica očesna reža, šarenica pa zaslonka. Slika zenice, ki se vidi z zunanje strani očesa, je vstopna zenica, in točno ne odgovarja legi in velikosti fizične zenice, ker jo povečuje roženica. Na notranji strani leži izrazita struktura, ki označuje vez embrionalne zenične membrane, ki pokriva embrionalno zenico.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Malmström, Tim; Kröger, Ronald H. H. (Januar 2006). »Pupil shapes and lens optics in the eyes of terrestrial vertebrates«. J. Exp. Biol. Zv. 209, št. Pt 1. str. 18–25. doi:10.1242/jeb.01959. PMID 16354774.