Pojdi na vsebino

Anton Erberg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anton Erberg
Portret
Rojstvo21. oktober 1695({{padleft:1695|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) ali 12. oktober 1695({{padleft:1695|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1]
Dol pri Ljubljani
Smrt3. oktober 1746({{padleft:1746|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1] (50 let)
Ljubljana
Državljanstvo Sveto rimsko cesarstvo
Poklicpravoznanec, filozof, teolog, univerzitetni učitelj, zgodovinar
ObdobjeFilozofija 17. stoletja
RegijaSlovenska filozofija
Šola/tradicijarazlični vplivi: tomizem, skotizem, nominalizem
Glavna zanimanja
metafizika, aristotelska fizika
Pomembne ideje
proti Kartezijanski filozofiji

Anton Erberg (tudi Anton Erber[2]), slovenski jezuit, teolog, filozof in pravnik, * 21. oktober 1695, grad Dol pri Ljubljani, † 3. oktober 1746, Ljubljana.

Topographia ducatus Styriae (1727)

Leta 1713 je vstopil med jezuite. Teologijo je končal 1724 v Gradcu. Bil je 4 leta profesor na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, kasneje je bil profesor filozofije, prava in teologije na Univerzi na Dunaju (1729-1735) in v Gradcu (1736-1744); na slednji je bil tudi veliki kancler univerze. Leta 1744 je postal rektor Jezuitskega kolegija v Ljubljani, to delo je opravljal med 8. decembrom 1744 in 3. oktobrom 1746. Kot filozof je prevzel sholastično misel španskega filozofa Francisca Suáreza in združeval nekatere teze nominalistično usmerjenega skotizma s tomizmom. Blizu mu je bilo obravnavanje obstoja univerzalij, polemiziral in zavračal pa je racionalistično filozofijo Renéa Descartesa, posebno njegov metodični dvom in teorijo resnice. Ukvarjal se je tudi z nekaterimi problemi fizike (teorija teles, vprašanje končne in neskončne deljivosti). Od filozofskih spisov so po njegovi smrti izšla 1750 na Dunaju dva v latinščini napisana spisa Institutiones dialecticae in Cursus philosophicus.[2]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Dr. Constant v. Wurzbach Erberg, Anton Freiherr von // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 4. — S. 61.
  2. 2,0 2,1 Enciklopedija Slovenije. (1989). Knjiga 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Kovačič, Lojze (1998). »Rektorji jezuitskega kolegija v Ljubljani (9. 8. 1597–29. 9. 1773)«. V Rajšp, Vincenc (ur.). Jezuitski kolegij v Ljubljani. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani, Provincialat slovenske province Družbe Jezusove. str. 58. COBISS 9783085.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]