Pojdi na vsebino

Aplastična anemija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aplastična anemija
SopomenkeAplastična anemija
Specialnostonkologija, hematologija

Aplastična anemija[1] je bolezen, pri kateri telo ne proizvaja zadostnega števila krvnih celic. Krvne celice proizvajajo matične celice, ki so v kostnem mozgu.[2] Aplastična anemija povzroča pomanjkanje vseh vrst krvnih celic: rdečih krvnih celic, belih krvnih celic in trombocitov.[3][4]

Pogostejša je pri najstnikih in v dvajsetih letih, pogosta pa je tudi pri starejših. Lahko je posledica dednosti, imunske bolezni ali izpostavljenosti kemikalijam, zdravilom ali sevanju. V približno polovici primerov vzrok ni znan.[3][4]

Dokončna diagnostika se opravi z biopsijo kostnega mozga; normalni kostni mozeg vsebuje 30–70 % krvotvornih matičnih celic, vendar pri aplastični anemiji teh celic večinoma ni in jih nadomesti maščoba.[3][4]

Prva vrsta zdravljenja aplastične anemije so imunosupresivna zdravila, običajno antilimfocitni globulin ali antitimocitni globulin, v kombinaciji s kortikosteroidi, kemoterapijo in ciklosporinom. Uporablja se tudi presaditev hematopoetskih matičnih celic, zlasti pri bolnikih, mlajših od 30 let, s sorodnim darovalcem kostnega mozga.[3][4]

Bolezen je znana tudi kot vzrok smrti Eleanor Roosevelt in Marie Curie.

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]

Anemija lahko povzroči občutek utrujenosti, bledo kožo in hiter srčni utrip.[5]

Nizki trombociti so povezani s povečanim tveganjem za krvavitve, podplutbe in petehije. Nizko število belih krvnih celic poveča tveganje za okužbe.[5]

Vzroki

[uredi | uredi kodo]

Aplastično anemijo lahko povzroči izpostavljenost nekaterim kemikalijam, zdravilom, sevanju, okužbam, imunski bolezni; v približno polovici primerov dokončni vzrok ni znan. To ni niti nalezljiva bolezen nti družinska dedna bolezen. Lahko nastane zaradi drugih bolezni, toda pri potomcih obolele osebe se bolezen ne bo pojavila zaradi dedne povezanosti.[3][4]

Aplastična anemija je včasih povezana tudi z izpostavljenostjo toksinom, npr. benzenu, ali uporabo nekaterih zdravil, vključno s kloramfenikolom, karbamazepinom, felbamatom, fenitoinom, kininom in fenilbutazonom. Na povezavo številnih zdravil z aplazijo kažejo predvsem poročila o primerih, vendar z zelo majhno verjetnostjo. Z aplazijo je na primer povezano zdravljenje s kloramfenikolom, in sicer pri manj kot enem od 40.000 zdravljenj, karbamazepinska aplazija pa je še redkejša.[6]

Z nastankom aplastične anemije je povezana tudi izpostavljenost ionizirajočemu sevanju radioaktivnih snovi ali naprav, ki proizvajajo sevanje. Zaradi aplastične anemije je umrla Marie Curie, ki se je proslavila s svojim pionirskim delom na področju radioaktivnosti, potem ko je dolgo nezaščitena delala z radioaktivnimi snovmi; škodljivi učinki ionizirajočega sevanja takrat še niso bili znani.[7]

Aplastična anemija je prisotna pri do 2 % bolnikov z akutnim virusnim hepatitisom.[8]

Znan vzrok je avtoimunska bolezen, pri kateri bele krvne celice napadajo kostni mozeg.[1]

Kratkotrajna aplastična anemija je lahko tudi posledica okužbe s parvovirusom.[9] Pri ljudeh je antigen P (znan tudi kot globozid), eden izmed številnih celičnih receptorjev, ki prispevajo h krvni skupini, celični receptor za parvovirus B19, ki pri otrocih povzroča infekcijski eritem (peto bolezen). Ker zaradi afinitete do antigena P okuži rdeče krvne celice, parvovirus povzroči popolno prenehanje proizvodnje rdečih krvnih celic. V večini primerov to ostane neopaženo, saj rdeče krvne celice živijo v povprečju 120 dni, upad njihovega nastajanja pa ne vpliva bistveno na skupno število rdečih krvnih celic v obtoku. Pri ljudeh z boleznimi, pri katerih celice zgodaj odmrejo (na primer srpastocelično anemijo), pa lahko okužba s parvovirusom povzroči hudo anemijo. Parvovirus B19 je pogosteje povezan z aplastično krizo, ki (kljub imenu) vključuje le rdeče krvne celice. Aplastična anemija vključuje vse celične linije. Drugi virusi, ki jih povezujejo z nastankom aplastične anemije, so virusi hepatitisa, virus Epstein-Barr, citomegalovirus, parvovirus B19 in HIV.

Pri nekaterih živalih ima lahko aplastična anemija druge vzroke. Pri belem dihurju (Mustela putorius furo) jo na primer povzroča toksičnost estrogena, saj so samice dihurjev inducirane ovulatorke, zato je za preprečitev gonitve potrebno parjenje. Intaktne samice, ki se ne parijo, se še naprej gonijo, čez nekaj časa pa visoke ravni estrogena povzročijo, da kostni mozeg preneha proizvajati rdeče krvne celice.

Diagnostika

[uredi | uredi kodo]

Bolezen je treba razlikovati od čiste aplazije rdečih krvnih celic. Pri aplastični anemiji ima bolnik pancitopenijo (tj. levkopenijo in trombocitopenijo), kar povzroči zmanjšanje vseh oblikovanih elementov. Nasprotno pa je za čisto aplazijo rdečih krvnih celic značilno zmanjšanje števila samo rdečih krvnih celic. Diagnozo lahko potrdimo le s preiskavo kostnega mozga. Pred začetkom tega postopka bodo pri bolniku na splošno opravljene še druge krvne preiskave, da bi našli diagnostične namige, vključno s celotno krvno sliko, ledvično funkcijo in elektroliti, jetrnimi encimi, preiskavami delovanja ščitnice ter ravnmi vitamina B12 in folne kisline. Za razjasnitev diferencialne diagnoze aplastične anemije se uporabljajo naslednje preiskave:

  1. Aspiracija kostnega mozga in biopsija: za izključitev drugih vzrokov pancitopenije (tj. neoplastične infiltracije ali pomembne mielofibroze).
  2. Anamneza iatrogene izpostavljenosti citotoksični kemoterapiji lahko povzroči prehodno supresijo kostnega mozga.
  3. Rentgensko slikanje, računalniška tomografija (CT) ali ultrazvočni slikovni testi: povečane bezgavke (znak limfoma), ledvice in kosti v rokah in dlaneh (nenormalno pri Fanconijevi anemiji).
  4. Rentgensko slikanje prsnega koša: okužbe.
  5. Preiskave jetrnih funkcij: bolezni jeter.
  6. Preiskave na viruse: virusne okužbe.
  7. Koncentracija vitamina B12 in folatov: pomanjkanje vitaminov.
  8. Preiskave krvi na paroksizmalno nočno hemoglobinurijo.
  9. Preiskave na protitelesa: imunska sposobnost.

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Zdravljenje imunsko povzročene aplastične anemije vključuje zaviranje imunskega sistema, kar je mogoče doseči z vsakodnevnim jemanjem zdravil ali v hujših primerih s presaditvijo kostnega mozga, kar lahko privede do ozdravitve.[10] Presajeni kostni mozeg nadomesti propadajoče celice kostnega mozga z novimi celicami ustreznega darovalca. Multipotentne matične celice v kostnem mozgu rekonstituirajo vse tri linije krvnih celic, tako da se pri bolniku obnovijo imunski sistem, rdeče krvne celice in trombociti. Poleg nevarnosti odpovedi presadka pa obstaja tudi tveganje, da bi lahko novonastale bele krvne celice napadle preostali del telesa ("bolezen presadka proti gostitelju"). Pri mladih bolnikih s sorodnim, HLA-skladnim darovalcem lahko presaditev kostnega mozga štejemo za prvo vrsto zdravljenja; pri bolnikih, ki nimajo sorodnega in antigensko skladnega darovalca, se imunosupresija običajno izvaja kot prva vrsta zdravljenja, presaditve kostnega mozga antigensko skladnih darovalcev pa veljajo za drugo vrsto zdravljenja.

Zdravljenje aplastične anemije z zdravili pogosto vključuje režim antitimocitnega globulina (ATG) in večmesečno zdravljenje s ciklosporinom za modulacijo imunskega sistema. Učinkovita je lahko tudi kemoterapija z učinkovinami, kot je ciklofosfamid, vendar je bolj toksična kot ATG. Zdravljenje s protitelesi, npr. ATG, je usmerjeno proti celicam T, za katere domnevajo, da napadejo kostni mozeg. Kortikosteroidi so na splošno neučinkoviti,[11] čeprav se uporabljajo za blaženje serumske bolezni, ki jo povzroča ATG. Običajno se o uspešnosti presodi na podlagi biopsije kostnega mozga šest mesecev po začetnem zdravljenju z ATG.[12]

Ena prospektivna študija, ki je vključevala ciklofosfamid, se je predčasno zaključila zaradi visoke incidence smrtnosti, povezane s hudimi okužbami ob dolgotrajni nevtropeniji.[12]

V preteklosti, preden je bilo na voljo zgoraj opisano zdravljenje, so bolnike z nizkim številom levkocitov pogosto zaprli v sterilno sobo ali mehurček (da bi zmanjšali tveganje za okužbe).[13]

Spremljanje

[uredi | uredi kodo]

Za ugotavljanje, ali je bolnik še vedno v stanju remisije, je treba redno spremljati celotno krvno sliko.

Pri številnih bolniki z aplastično anemijo so prisotni tudi kloni celic, značilnih za redko bolezen paroksizmalno nočno hemoglobinurijo (PNH, anemija s trombopenijo in/ali trombozo), včasih imenovano AA/PNH. PNH občasno sčasoma prevlada, kar se pokaže predvsem z intravaskularno hemolizo. Domneva se, da je prekrivanje AA in PNH mehanizem, s katerim se kostni mozeg izogne uničenju z imunskim sistemom. Pri ljudeh s predhodno aplastično anemijo se za spremljanje razvoja PNH redno opravlja pretočna citometrija.

Prognoza

[uredi | uredi kodo]

Nezdravljena, huda aplastična anemija je povezana z velikim tveganjem za smrt.[14] Sodobno zdravljenje z zdravili ali presaditvijo matičnih celic zagotavlja več kot 45-odstotno stopnjo petletnega preživetja, pri čemer je preživetje daljše pri mlajših bolnikih.[15]

Stopnje preživetja pri presaditvi izvornih celic se razlikujejo glede na starost in razpoložljivost dobro usklajenega darovalca. Izkazalo se je, da je stopnja petletnega preživetja bolnikov, ki prejemajo presaditve, 42-odstotna pri bolnikih, mlajših od 20 let, 32-odstotna pri tistih, ki so stari od 20 do 40 let, in približno 10-odstotna pri bolnikih, starejših od 40 let. Stopnja uspešnosti je boljša pri bolnikih, ki imajo sorodne in skladne darovalce, in slabša pri bolnikih, ki kostni mozeg prejmejo od nesorodnih darovalcev.[16] Starejši ljudje (ki so na splošno prešibki, da bi pri njih lahko presadili kostni mozeg), in ljudje, ki ne morejo najti ustreznega darovalca kostnega mozga, imajo ob imunski supresiji do 35-odstotno stopnjo petletnega preživetja.

Pogosti so recidivi. Ponovitev bolezni po uporabi ATG/ciklosporina je včasih mogoče zdraviti s ponovnim zdravljenjem. Poleg tega se pri 0–15 % hudih primerov aplastična anemija razvije v mielodisplastični sindrom in levkemijo. Glede na študijo se je pri otrocih, ki so bili podvrženi imunosupresivni terapiji, približno 15,9 % otrok, ki so se odzvali na imunosupresivno terapijo, srečalo s ponovitvijo bolezni.[17]

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Pridevnik aplastičen je kombinacija dveh starogrških sestavin: a – kar pomeni "ne" in -plaza, "ki se oblikuje".[18] Anemija je kombinacija starogrškega elementa an-, kar pomeni "ne", in -emia iz grščine prek nove latinščine – (h) aimia, "kri".[19]

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

Aplastična anemija je redka nerakava bolezen, pri kateri krvni mozeg ne more ustrezno proizvajati krvnih celic, potrebnih za preživetje.[20][21] Ocenjuje se, da je incidenca aplastične anemije 0,7–4,1 primera na milijon ljudi po vsem svetu, pri čemer je bolezen približno enako pogosta pri moških in ženskah.[22] Stopnja pojavnosti aplastične anemije je v Aziji 2–3 krat večja kot na Zahodu, pri čemer je incidenca bolezni v ZDA 300–900 primerov na leto. Bolezen najpogosteje prizadene odrasle, stare od 15 do 25 let in starejše od 60 let, vendar jo ugotavljajo v vseh starostnih skupinah. Večinoma je pridobljena in ni podedovana. Ti pridobljeni primeri so pogosto povezani z izpostavljenostjo dejavnikom okolja, kot so kemikalije, zdravila in nalezljivi povzročitelji, ki poškodujejo krvni mozeg in zmanjšajo sposobnost kostnega mozga za proizvodnjo novih krvnih celic. V številnih primerih pa osnovnega vzroka bolezni ni mogoče najti. To se imenuje idiopatska aplastična anemija in predstavlja 75 % primerov. Pri tem je učinkovitost zdravljenja manjša, saj je zdravljenje bolezni pogosto usmerjeno na osnovni vzrok.[23] Med osebe z večjim tveganjem za aplastično anemijo spadajo posamezniki, ki so izpostavljeni velikim odmerkom sevanja, strupenim kemikalijam, tisti, ki jemljejo nekatera zdravila na recept ali imajo že obstoječe avtoimunske motnje ali bolezni krvi, in nosečnice.[24] Stopnja petletnega preživetja je pri prejemnikih presadka krvnega mozga več kot 75-odstotna. Druge strategije zdravljenja vključujejo zdravila in transfuzijo krvi. Bolniki, ki jih ne zdravijo, bodo pogosto umrli v enem letu zaradi povezanih zapletov, ki so najpogosteje krvavitve in okužbe zaradi pomanjkanja trombocitov ali belih krvnih celic. Presejalni test za zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje aplastične anemije še ni na voljo.

Slavni bolniki

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Fanconijeva anemija
  • Pridobljena čista aplazija rdečih krvnih celic

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Young, Neal S. (25. oktober 2018). »Aplastic Anemia«. The New England Journal of Medicine. 379 (17): 1643–1656. doi:10.1056/NEJMra1413485. ISSN 1533-4406. PMC 6467577. PMID 30354958.
  2. ↑ Acton, Ashton (22. julij 2013). Aplastic Anemia. ScholarlyEditions. str. 36. ISBN 978-1-4816-5068-7. Aplastic anaemia (AA) is a rare bone marrow failure disorder with high mortality rate, which is characterized by pancytopenia and an associated increase in the risk of hemorrhage, infection, organ dysfunction and death.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Kasper, Dennis L; Braunwald, Eugene; Fauci, Anthony; in sod. (2005). Harrison's Principles of Internal Medicine, 16th ed. New York: McGraw-Hill. ISBN 978-0-07-140235-4.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Merck Manual, Professional Edition, Aplastic Anemia (Hypoplastic Anemia)
  5. ↑ 5,0 5,1 Peinemann, F; Bartel, C; Grouven, U (23. julij 2013). »First-line allogeneic hematopoietic stem cell transplantation of HLA-matched sibling donors compared with first-line ciclosporin and/or antithymocyte or antilymphocyte globulin for acquired severe aplastic anemia«. The Cochrane Database of Systematic Reviews. 7 (7): CD006407. doi:10.1002/14651858.CD006407.pub2. PMC 6718216. PMID 23881658.
  6. ↑ Adias; Erhabor (11. februar 2013). Haematology Made Easy. AuthorHouse. str. 229–. ISBN 978-1-4772-4651-1.
  7. ↑ »Marie Curie - The Radium Institute (1919-1934): Part 3«. American Institute of Physics.
  8. ↑ Clark, Michael, ur. (Julij 2011). Kumar & Clark's clinical medicine (7 izd.). Edinburgh: Saunders Elsevier. ISBN 978-0-7020-2992-9.
  9. ↑ Aplastic Anemia: New Insights for the Healthcare Professional (v angleščini). ScholarlyEditions. 22. julij 2013. str. 39. ISBN 9781481663182.
  10. ↑ Locasciulli A, Oneto R, Bacigalupo A, in sod. (2007). »Outcome of patients with acquired aplastic anemia given first line bone marrow transplantation or immunosuppressive treatment in the last decade: a report from the European Group for Blood and Marrow Transplantation (EBMT)«. Haematologica. 92 (1): 11–8. doi:10.3324/haematol.10075. PMID 17229630.
  11. ↑ Gale, Robert Peter (1. oktober 1981). »Aplastic Anemia: Biology and Treatment«. Annals of Internal Medicine (v angleščini). 95 (4): 477–94. doi:10.7326/0003-4819-95-4-477. ISSN 0003-4819. PMID 6116472.
  12. ↑ 12,0 12,1 Tisdale JF, Maciejewski JP, Nunez O, in sod. (2002). »Late complications following treatment for severe aplastic anemia (SAA) with high-dose cyclophosphamide (Cy): follow-up of a randomized trial«. Blood. 100 (13): 4668–4670. doi:10.1182/blood-2002-02-0494. PMID 12393567.
  13. ↑ »NIH Clinical Center: Clinical Center News, NIH Clinical Center«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2017. Pridobljeno 4. decembra 2007.
  14. ↑ Gamper CJ (november 2016). »High-Dose Cyclophosphamide is Effective Therapy for Pediatric Severe Aplastic Anemia«. 38 (8). Journal of Pediatric Hematology Oncology. doi:10.1097/MPH.0000000000000647. PMID 27467367. Pridobljeno 15. septembra 2020. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. ↑ DeZern, Amy E; Brodsky, Robert A (10. januar 2014). »Clinical management of aplastic anemia«. Expert Review of Hematology. 4 (2): 221–230. doi:10.1586/ehm.11.11. PMC 3138728. PMID 21495931.
  16. ↑ Scheinberg, Phillip; Young, Neal S. (19. april 2012). »How I treat acquired aplastic anemia«. Blood. 120 (6): 1185–96. doi:10.1182/blood-2011-12-274019. PMC 3418715. PMID 22517900. Free Text
  17. ↑ Kamio, T.; Ito, E.; Ohara, A.; Kosaka, Y.; Tsuchida, M.; Yagasaki, H.; Mugishima, H.; Yabe, H.; Morimoto, A.; Ohga, S.; Muramatsu, H. (21. marec 2011). »Relapse of aplastic anemia in children after immunosuppressive therapy: a report from the Japan Childhood Aplastic Anemia Study Group«. Haematologica. 96 (6): 814–819. doi:10.3324/haematol.2010.035600. PMC 3105642. PMID 21422115. In the present study, the cumulative incidence of relapse at 10 years was relatively low compared to that in other studies mainly involving adult patients. A multicenter prospective study is warranted to establish optimal therapy for children with aplastic anemia.
  18. ↑ Flexner, Stuart, ur. (1993). Random House Unabridged Dictionary (v angleščini) (2 izd.). New York City: Random House. str. 98. ISBN 0-679-42917-4.
  19. ↑ Flexner, Stuart, ur. (1993). Random House Unabridged Dictionary (v angleščini) (2 izd.). New York City: Random House. str. 78. ISBN 0-679-42917-4.
  20. ↑ »What is aplastic anaemia?«.
  21. ↑ »December Is National Aplastic Anemia Awareness Month« (PDF).
  22. ↑ Issaragrisil, Surapol; Kaufman, David W.; Anderson, Theresa; Chansung, Kanchana; Leaverton, Paul E.; Shapiro, Samuel; Young, Neal S. (15. februar 2006). »The epidemiology of aplastic anemia in Thailand«. Blood. 107 (4): 1299–1307. doi:10.1182/blood-2005-01-0161. ISSN 0006-4971. PMC 1895423. PMID 16254144.
  23. ↑ Moore, Christine A.; Krishnan, Koyamangalath (2019), »Aplastic Anemia«, StatPearls, StatPearls Publishing, PMID 30480951, pridobljeno 5. decembra 2019
  24. ↑ »Aplastic Anemia«.
  25. ↑ Rollyson, Carl (2004). Marie Curie: Honesty In Science. iUniverse. p. x. ISBN 978-0-595-34059-0.
  26. ↑ "Health". in Beasley, Maurine Hoffman; Holly Cowan Shulman; Henry R. Beasley (2001). The Eleanor Roosevelt Encyclopedia. Greenwood Publishing Group. pp. 230–32. ISBN 978-0-313-30181-0. Retrieved December 10, 2012.
  27. ↑ »AMA Motorcycle Museum Hall of Fame | Donny Schmit«. www.motorcyclemuseum.org.
  28. ↑ »Oncologist Discusses Advancements In Treatment And The Ongoing War On Cancer«. NPR.org (v angleščini). 28. oktober 2015.
  29. ↑ Pavese, Antonella (22. oktober 2006). »The life and times of Demetrio Stratos«. AntonellaPavese.com. Pridobljeno 19. avgusta 2019.
  30. ↑ Danchev, Alex (1991). »The Strange Case of Field Marshal Sir John Dill« (PDF). cambridge.org.com. Pridobljeno 15. oktobra 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Aplastična_anemija&oldid=6238732«