Aron Bolgarski
| Aron Komitopuli | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Guverner Sredeca | |||||
Cerkvica sv. Petka Sedlarja iz Aronovega obdobja | |||||
| Vladanje | 971 - 987 | ||||
| Rojstvo | 10. stoletje | ||||
| Smrt | 14. junij 987 Razmetanitsa[d] | ||||
| Potomci | Ivan Vladimir in več drugih | ||||
| |||||
| Rodbina | Komitopuli | ||||
| Oče | komit Nikolaj | ||||
| Mati | Ripsimija Armenska | ||||
Aron (bolgarsko Арон [Aron]) je bil bolgarski plemič, tretji sin komita Nikolaja in brat carja Samuela Bolgarskega, * ni znano, † 14. junij 987, Razmetanica, Dupniško.
Po padcu vzhodnega dela Bolgarskega cesarstva pod bizantinsko oblast leta 971, je s še tremi brati, Davidom, Mojzesom in Samuelom, v zahodnem delu cesarstva nadaljeval borbo proti Bizantincem. Bizantinci so jih imenovali Komitopuli. Vladali so kot tetrarhi, ker sta bila zakonita naslednika bolgarskega prestola Boris II. in Roman v bizantinskem ujetništvu v Konstantinoplu. Aron je imel sedež v Sredecu ob glavni glavni cesti med Konstantinoplom in zahodno Evropo in branil cesarstvo pred bizantinskimi napadi iz Trakije.
Izdaja in smrt
[uredi | uredi kodo]Leta 976 so se Bolgari odpravili na velik pohod proti Bizantinskemu cesarstvu. Aronova starejša brata David in Mojzes sta bila na pohodu ubita, Bolgari pa so kljub temu uspešno osvojili izgubljeni del severovzhodne Bolgarije. Bizantinski cesar Bazilij II. se je moral v tem času vojskovati tako z Bolgari kot z nevarnimi uporniki Barda Sklera, zato se je zatekel k preskušenemu orodju bizantinske politike – zaroti.
Svojo pozornost je osredotočil na Arona, ki je bil zaradi svojega sedeža v Trakiji najbližji in zato najbolj nevaren, po drugi strani pa je želel postati izključni vladar Bolgarskega cesarstva. Če bi se to zgodilo, bi imela dobiček oba vladarja. Aron je zaprosil za roko ene od cesarjevih hčera, s čimer se je Bazilij strinjal, potem pa je Arona prevaral in mu poslal ženo enega od svojih plemičev v spremstvu sebastejskega škofa. Aron je prevaro odkril in škofa ubil, pogajanja pa so se kljub temu nadaljevala. Na koncu je za tajna pogajanja izvedel Samuel in 14. junija 976 pri sedanji Dupnici usmrtil Arona in celo njegovo družino. Sinu Ivanu Vladislavu so zaradi posredovanja Samuelovega sina Gavrila Radomirja prizanesli. Ivan Vladislav je 39 let kasneje umoril svojega rešitelja in s tem maščeval smrt svojih nedolžnih sorodnikov.
Družinsko drevo
[uredi | uredi kodo]| komit Nikolaj | Ripsimija Armenska | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Aron | Mojzes | David | Samuel Bolgarski | Kosara Bolgarska | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ivan Vladislav | Marija | Teodora Kosara | Miroslava | Gavril Radomir | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Druga teorija
[uredi | uredi kodo]Obstaja tudi druga teorija o Aronovem poreklu.[1] Po tej različici je imel Simeon I. Bolgarski več otrok. Eden od njih je bil Ivan, ki se je v Cezareji poročil z Armenko. Aron in njegov brat Mojzes sta bila njegova sinova.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Nicholas Adontz. Samuel l'Armenien, Roi des Bulgares. Bruselj, Palais des academies, 1938. Objavljeno tudi v Etudes Armeno-Byzantines. Livraria Bertrand. Lisbona, 1965, str. 347–407.