Pojdi na vsebino

Atenska agora

Antična atenska agora
Αρχαία Αγορά της Αθήνας
Drugo imeAtenski forum
LokacijaGrčija
RegijaAtika
Koordinati37°58′30″N 23°43′21″E / 37.97500°N 23.72250°E / 37.97500; 23.72250
Zgodovina
Materialmarmor
Ustanovljeno6. st. pr. n. št.
Obdobjeklasična doba
KultureAntična Grčija
Druge informacije
Datumi izkopov1931 do danes
ArheologiAmerican School of Classical Studies at Athens
Stanjeruševine
Lastništvojavno dobro
Upravaminister za kulturo in turizem Grčije
Javni dostopda

Atenska agora, katere ostanki so v Atenah, je najbolj znana in ena najbolje ohranjenih agor. Je na severozahodu Akropole in meji na jugu na hrib Areopag, na zahodu pa na hrib, znan kot Kolon agore.[1]

Zgradba klasične agore

[uredi | uredi kodo]
Načrt prikazuje zgradbo atenske agore v 5. st. pr. n. št.
  1. Peristilno dvorišče
  2. Kovnica denarja
  3. Eneakrunos
  4. Južna stoa I in južna stoa II
  5. Heliaea
  6. Strategeion
  7. Kolon agore
  8. Pritaneion
  9. Agorski kamen
  10. Spomenik istoimenskim herojem
  11. Metroon (stari buleterion)
  12. Novi buleterion
  13. Hefajstov tempelj (Hephaestion)
  14. Tempelj Apolona Patrosa
  15. Zevsova stoa
  16. Oltar dvanajstih bogov
  17. Stoa bazilike (Kraljevska stoa)
  18. Tempelj Afrodite Uranije
  19. Hermesova stoa
  20. Stoa Poikile

Pozneje zgrajene zgradbe v agori

[uredi | uredi kodo]
Ostanki zahodnih vrat v rimski forum

Številni objekti so bili agori dodani pozneje. Med dodanimi do 2. st. n. št. so:

  • srednja stoa, ki je bila zraven svetišča, pred Heliaeo,
  • mali rimski tempelj pred srednjo stoo,
  • oltar Zevsa agore je bil dodan pred spomenik istoimenskim herojem,
  • Aresov tempelj, posvečen Aresu, bogu vojne, je bil dodan v severni polovici agore, južno od oltarja dvanajstih bogov,
  • Agripin Odeon in gimnasium sta bila dodana v središču agore,
  • Atalosova stoa je bila zgrajena na vzhodnem robu agore,
  • vrsta zgradb je bila zgrajena na jugovzhodnem delu agore: vzhodna stoa, knjižnica Pantainos, Nimfej in tempelj.
  • So dokazi, da je bila v 3. stoletju v agori tudi sinagoga.

Izkopavanja

[uredi | uredi kodo]

Starodavno atensko agoro je izkopavala American School of Classical Studies at Athens od leta 1931 pod vodstvom T. Leslie Shear starejšega pa vse do današnjih dni, zdaj pod vodstvom Johna McK Campa.

Po začetni fazi izkopavanj leta 1950 je bila obnovljena helenistična Atalova stoa na vzhodni strani agore in je danes muzej, skladišče in pisarniški prostor za ekipo, ki izkopava.

Virtualna rekonstrukcija antične agore v Atenah je bila izdelana s sodelovanjem Ameriške šole za klasične študije v Atenah in Fundacije za Helenski svet s tremi različnimi izhodi (3D video, VR real-time dom performance, Google Earth 3D). [2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. R. E. Wycherley, Literary and Epigraphical Testimonia (Athenian Agora) (American School of Classical Studies, 1957), pg. 27.
  2. Sideris A., "A Virtual Cradle for Democracy: Reconstructing the Ancient Agora of Athens", Proceedings of the International SEEArchWeb Conference, Thessaloniki, September 2006.

Zunanje povezave in viri

[uredi | uredi kodo]