Pojdi na vsebino

Avguštin Kažotić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
blaženi Avguštin Kažotič OP
škof v Zagrebu in Luceri
Tommaso da Modena (1326 – 1379): Avguštin Trogirski
, serija slavnih štiridesetih dominikancev, nekdanji samostan Svetega Nikolaja, Kapiteljska dvorana, Treviso, 1352; (višina vsakega portreta 150 cm). [1].
Domače imeAugustin Kažotić
Agostino Casotti
Cerkevkatoliška Cerkev
ŠkofijaZagrebška škofija
PredhodnikMihael
NaslednikJakob iz Korva
Drugi položajiškof v Luceri
Redovi
Škofovsko posvečenje1303
posvečevalec
Niccolò Boccasini, apostolski legat
Osebni podatki
RojstvoAugustin
Agostino
1260[2]
Trogir
Smrt3. avgust 1323[2]
Lucera[d]
PokopanLucera
Narodnost
Italijan
Dalmatinec
Hrvat [3]
Verakatoličan
Poklicpravnik
Svetništvo
God3. avgust
Beatifikacija1700 papež Inocenc XII. (odobreno češčenje)
4. april 1702 (poblaženje)
Rim
razglašalec
papež Klemen XI. [4]
Atributiškofovska obleka, škofovska palica (pastorale), dominikanski habit, lobanja
ZavetnikLucera
SvetiščaLucera
Catholic-hierarchy.org

Avguštin Kažotič, tudi Avguštin Trogirski (hrvaško Augustin Kažotić; italijansko Agostino di Traù; Agostino Casotti), hrvaški oziroma italijanski duhovnik, redovnik dominikanec in katoliški škof ter blaženec, * 1260, Trogir (Ogrska, sedaj Hrvaška), † 3. avgust 1323 Lucera (Neapeljsko kraljestvo, sedaj Italija)

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Avguštin se je rodil v ugledni italijanski plemiški družini v Trogirju, ki je bila rodom iz Benetk in je dala več uglednih oseb Cerkvi in družbi.

Kot 15-leten fant je vstopil v red pridigarjev (Ordo predicatorum - oznaka OP), ki ga po ustanovniku imenujemo tudi dominikanci. Nekaj let je deloval v Splitu; 1286 so ga predstojniki poslali v Pariz, da bi izpopolnil na slavni Sorboni svoje že temeljito in obsežno znanje. Ob vrnitvi je odšel poln gorečnosti na misijonsko potovanje v Bosno, da bi se bojeval z besedo, pisanjem in zglednim dobrodelnim krščanskim življenjem zoper bogumilsko herezijo. Sklenil je prisrčno prijatelsjtvo z bivšim magistrom reda in apostolskim legatom na Ogrskem Nikolajem Boccasinijem, prihodnjim papežem Benediktom XI..

Bil je tudi sodobnik kratko vladajočega papeža blaženega Celestina V, ki je bil izvoljen 25. julija in posvečen 29. avgusta, a kmalu nato »odpoklican« ter se “prostovoljno” odpovedal - že 13. decembra 1294. Kot že njegovo papeško ime pomeni – “Celestin – Nebeški” – je imel idealne nebeške predstave o zemeljskih zadevah – in ga je ljudstvo pričakalo kot obljubljenega rešitelja iz srednjeveških napak posvetnosti »in capite et in membris« (»v glavi in udih«); živel pa je v svojem svetu in ni opazil, da Cerkev živi tudi na zemlji in da so nekatere odlične ideje v stvarnosti neuresničljive. Nekateri najvplivnejši kardinali so imeli tudi gospodarsko moč, ki se ji niso hoteli odpovedati. Takratna usmerjenost večine cerkvenih veljakov je bila usmerjenost, ki je ustrezala politiki, ki so jo zasledovali francoski kralji Anžujci.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Italiano: Tommaso da Modena (1326 – 1379): Agostino di Traù, serie dei Quaranta domenicani illustri, ex convento di San Niccolò, Sala del Capitolo, Treviso, 1352 (altezza di ciascun ritratto 150 cm circa). English: Tommaso da Modena (1326 – 1379): Agostino di Traù (Augustin from Trogir = Augustin Kažotić), series of the illustrious Forty Dominicans, former convent of San Niccolò, Sala del Capitolo (=Hall of the chapter), Treviso, 1352 (height of each portrait about 150 cm).
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ navajajo vse tri narodnosti: takrat se vprašanje narodnosti v današnjem smislu ni postavljalo; na prvem mestu je bila vera, torej je bil na prvem mestu katoličan
  4. ↑ Glede na dostopne listine je več papežev (vsaj trije) odobrilo njegovo češčenje v različnih oblikah in obsegih – te potrditve se malo razlikujejo od današnjega načina poblaženja (beatifikacije) in posvečenja (kanonizacije)

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
(hrvaško)
  • Biškup, Marijan (2002). »ISBN 953-6814-07-02«. V Glas, Koncila (ur.). Blaženi Augustin Kažotić: biskup, prosvjetitelj i zaštitnik siromaha. Dominikanska naklada Istina.
(italijansko)
  • Don Nicolino Palumbo: Beato Agostino Kazotic O.P.
  • Alfredo Ciampi: Il Beato Agostino Kazotic O.P., Vescovo di Zagabria e poi di Lucera. Roma 1956.
  • Massimiliano Monaco: Agostino da Traù. Un domenicano croato vescovo di Lucera. Lucera 2001.
  • Monaco, Massimiliano (2001). »volume 2 di Collana di storia ed arte della Diocesi Lucera-Troia«. V Monaco, Massimiliano (ur.). Agostino da Traù.
  • Moroni, Gaetano (1811). »volume 2«. Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni. Tipografia Emiliana Venezia.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Predstavnosti o temi Avguštin Kažotič v Wikimedijini zbirki

Članek je del serije o
Krščanstvu
Pregled
Jezus Kristus
Molitve
Osebnosti
Krščanske cerkve in sekte
Zgodovina Cerkve
Arhitektura
(slovensko)
(hrvaško)
(angleško)
(italijansko)


Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik:
Mihael Bő 		škof v Zagrebu
1303 – 21. august 1322 		Naslednik:
Jakob iz Korva
Predhodnik:
Giacomo I. 		škof v Luceri
21. avgust 1322 – 3. avgust 1323 		Naslednik:
Giacomo II.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Avguštin_Kažotić&oldid=6303780«