Pojdi na vsebino

Avtomobil

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Superšportni električni avtomobil Rimac Nevera

Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.[1] Beseda je izposojenka iz francoske automobile, ta pa je skovanka iz grške autos (»samo«, »samodejno«) in mobile (iz latinske besede mobilis - »premično«).[2] Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe.

Slovenci med Evropejci slovimo kot ljubitelji lastniškega avtomobila[3], ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika.

Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo kombinirana vozila oz. kombiji, tovornjaki, poltovornjaki, avtobusi ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz motorno vozilo).

Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja motor z notranjim zgorevanjem, ki ga žene bencin ali plinsko olje.

Mercedes-Benz SLS AMG

Avtomobilska industrija je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.[4] Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z ogljikovim dioksidom ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture (cest s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi prometnih nesreč. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so električni.

Glavni deli

[uredi | uredi kodo]

Glavni deli avtomobila so:

Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu
  • šasija ali samonosna karoserija
  • glavni pogonski agregat diesel (npr. BMW B58), bencin, elektro z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd)
  • hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem) menjalniku (npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) ali torna sklopka (ročni menjalnik)
  • menjalnik spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom
  • razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon)
  • diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi
  • platišča s pnevmatikami in zavorni diski s ploščicami
  • voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje
  • potniški in/ali tovorni prostor

Statusni simbol

[uredi | uredi kodo]

Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300 000 EUR. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. Tipični so tudi leseni dodatki v luksuznih avtomobilih in bež ali rjavo usnje. Takšni avtomobili, ki so statusni simbol so:

Rolls-Royce Phantom simbol bogastva v proizvodnji od leta 1925
  • Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6X6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi
  • Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih
  • Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money)
  • Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money)
  • Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money)
  • Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money)
  • Brabus Mercedes-Benz G-Class G 63 AMG - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money)
  • Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money)

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771
Benz Auto, 1886

Za izumitelja avtomobila velja Nicolas-Joseph Cugnot, ki je leta 1769 predstavil tricikel s parnim strojem za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.[5] Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja Karl Benz, ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti Benz Patent-Motorwagen, prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.

Industrijska revolucija je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil Ransom Eli Olds v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil Henry Ford, ki je uvedel tekoči trak v proizvodnjo in izdeloval znameniti Ford model T v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen.

Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in vzdrževanja avtomobila, goriva, amortizacije, časa vožnje, parkirnin, davkov in zavarovanja, [6] se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje [7] V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." [8]

Vzdrževanje

[uredi | uredi kodo]

Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov[9]:

  • mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno
  • večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti
  • velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let
    Oljni filter
Vzdrževanje avtomobila
Komponenta Tipična menjava
Menjava olja 15 000 km oz. 1x letno
Oljni filter 15 000 km oz. 1x letno
Brisalci 1x letno
Filter goriva 60 000 km
Filter zraka motorja 60 000 km
Filter kabine 60 000 km oz. na 2 leti
Vžigalne (bencin) svečke 60 000 km
Pnevmatike 60 000 km
Zavorna tekočina na 2 leti
Zavorne ploščice 60 000 km
Zavorni diski 120 000 km
Torna sklopka (ročni menjalnik) 150 000 km
Menjalniško olje (avtomatski) 150 000 km
Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) 150 000 km
Jermeni in napenjalci 150 000 km
Vodna črpalka in hladilna tekočina 150 000 km
Grelne (diesel) svečke 150 000 km
Menjava baterije (električni avto) 200 000 km ali 10 let
Akumulator 10 let

Stroški

[uredi | uredi kodo]

Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).[10][11][12] Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo.

Operativni stroški osebnega avtomobila
Fiksni letni Variabilni glede na uporabo
Bazno parkiranje Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje
Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) AdBlue
Zavarovanje (obvezno in kasko) Pnevmatike
Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue)
Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki)
Tehnični pregled Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine
Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olje) Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, sistemi ipd)
Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki
Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč) Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška ipd)
*Priključna moč bazne električne polnilne postaje Manjše poškodbe (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci
*Amortizacija bazne električne polnilne postaje Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje
Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba Prometni in parkirni prekrški
Stroški kapitala * Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila
Amortizacija avtomobila * Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete
Rezervni sklad Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu)
* velja za električna vozila

Varnost

[uredi | uredi kodo]
Posledica hudega avtomobilskega trka

Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. [13] Mary Ward je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v Parsonstownu na Irskem, [14] Henry Bliss pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. [15] Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi Euro in US NCAP, [16].

Tehnologije goriva in pogona

[uredi | uredi kodo]
Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost [17]

Prometni sektor veliko prispeva k onesnaženosti zraka, hrupu in podnebnim spremembam .[18]

Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja bencin, uporablja motor z notranjim zgorevanjem. Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. [19] [20] Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to postopno opuščanje vozil na fosilna goriva pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. [21] [22]

Odprava subvencij za fosilna goriva, [23] [24] zaskrbljenost glede odvisnosti od nafte, zaostritev okoljske zakonodaje in omejitve emisij toplogrednih plinov spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje hibridna vozila, priključna hibridna električna vozila in vozila na vodik. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16 milijonov električnih avtomobilov na svetovnih cestah.[25] Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah povsem električnih in priključnih hibridnih avtomobilov. [25]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Avtomobil«. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  2. ↑ »Automobile«. Online Etymology Dictionary. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  3. ↑ »Katere avtomobile vozijo Slovenci«. 24. februar 2024. Pridobljeno 11. decembra 2024.
  4. ↑ Sousanis, John (15. avgust 2011). »World Vehicle Population Tops 1 Billion Units«. Wards Auto. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  5. ↑ »Nicolas-Joseph Cugnot«. Britannica Online. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  6. ↑ »Car Operating Costs«. RACV. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2009. Pridobljeno 22. decembra 2009.
  7. ↑ Setright, L. J. K. (2004). Drive On!: A Social History of the Motor Car. Granta Books. ISBN 1-86207-698-7.
  8. ↑ Anthony, Ariana (9. maj 2013). »Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming | HowAboutWe«. The Huffington Post. Pridobljeno 23. novembra 2015.
  9. ↑ »Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?«. 17. marec 2021. Pridobljeno 8. aprila 2025.
  10. ↑ »Stroški vozila«. 2024. Pridobljeno 11. decembra 2024.
  11. ↑ »Koliko nas stane lastništvo avtomobila?«. Zveza potrošnikov Slovenije. 31. januar 2023. Pridobljeno 11. decembra 2024.
  12. ↑ »Koliko letno stane avtomobil?«. Cekin.si. 30. januar 2023. Pridobljeno 11. decembra 2024.
  13. ↑ Peden, Margie, ur. (2004). World report on road traffic injury prevention. World Health Organization. ISBN 92-4-156260-9. Pridobljeno 24. junija 2008.
  14. ↑ »Mary Ward 1827–1869«. Universityscience.ie. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2008. Pridobljeno 27. oktobra 2008.
  15. ↑ »Bliss plaque«. CityStreets. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2006.
  16. ↑ »SaferCar.gov«. NHTSA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2004.
  17. ↑ »Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'«. Electrek (v ameriški angleščini). 14. januar 2021. Pridobljeno 2. septembra 2021.
  18. ↑ »Transport greenhouse gas emissions«. European Environment Agency. Pridobljeno 11. marca 2019.
  19. ↑ »14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits«. Stratas Advisors. 30. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2019. Pridobljeno 15. marca 2023.
  20. ↑ »'Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol«. The Guardian. 4. februar 2019.
  21. ↑ »October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark«. IEA. Pridobljeno 18. oktobra 2019.
  22. ↑ »Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019«. Bloomberg NEF. 15. maj 2019.
  23. ↑ »Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister«. Egypt Independent. 8. januar 2019.
  24. ↑ »Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies«. Al-Monitor. 9. december 2018.
  25. ↑ 25,0 25,1 »Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis«. IEA (v britanski angleščini). Pridobljeno 7. julija 2022.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Avtomobil.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Avtomobil&oldid=6425429«