Bakh, Venera in kupid
| Bakh, Venera in kupid | |
|---|---|
| Italijanščina: Bacco, Venere e Amore | |
,_bacco,_venere_e_marte.jpg) | |
| Umetnik | Rosso Fiorentino |
| Leto | ok. 1531–1532 |
| Vrsta | olje na platnu |
| Mere | 209,5 cm × 161,5 cm |
| Kraj | Musée national d'histoire et d'art, Luxembourg |
Bakh, Venera in kupid je oljna slika plje na platnu (209,5 x 161,5 cm), ki jo pripisujejo Rossu Fiorentinu, datirana v leto 1531-1532 in se hrani v Musée national d'histoire et d'art v Luxembourgu.[1]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V obeh izdajah Življenj je Giorgio Vasari podrobno opisal dve oljni sliki z mitološkimi motivi, ki ju je ustvaril Rosso za Franca I. Francoskega. V prvi izdaji (1550) se jih je spomnil, kot so bile naslikane takoj po njegovem prihodu v Francijo (1530) in pred prihodom Primaticcia (1532). Bili sta na koncih galerije Franca I. v palači Fontainebleau.
Če se o Kupidu in Psihi ve malo ali nič, se morda misli na Kupida in Venero, katerih risba je ohranjena v Louvru, Bakha in Venero pa je Béguin previdno identificiral v umetnostnem muzeju mesta Luxembourg. V neoptimalnih konservatorskih razmerah, če je ne moremo pripisati neposredno Rossu, ga ne moremo pripisati niti kateremu od njegovih sodelavcev v Fontainebleauju, zato je danes oživljena in razvita hipoteza, da je delo mojstra.
Opis in slog
[uredi | uredi kodo]Bakh, protagonist prizora, počiva na zapletenem drapiranem sedežu, dviga desno roko s skledo vina za banket, kar spominja na kipe boga Michelangela in drugih. Trup boga je razširjen in skulpturalen, udi pa so podolgovati in ohlapno razporejeni v najbolj prefinjenem mednarodnem manierističnem slogu. Ob njegovih nogah od zadaj Kupid jezdi leva z mrtvimi očmi, blizu katerega leži okrašen ročaj meča. Na desni Venera, naslonjena na vazo, prikazuje kanonične oblike ženske lepote tistega časa, z razširjenimi boki, ozkim pasom, dobro proporcionalnimi prsmi. Kompozicijo zaključuje desno zgoraj satir z rdečim platnom, ki veselo dviga grozde.
Zelo prefinjeno delo s formalnega vidika, lahko vidimo inventivne lastnosti Rossa in nov slikarski slog, ki ga je uvedel na dvoru: erotičnost, primarno okrasje, dragocen slog, prefinjena ikonografija. Celotno poslikavo bi pravzaprav idealno lahko vpisali v oval, kot starodavno kamejo, na kar nakazujejo tudi simetrične ukrivljene črte obokane noge sedeža in zaobljeno telo vaze.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Bacchus, Vénus et Cupidon«. eaux-Arts | MNHA. Pridobljeno 18. maja 2020.[mrtva povezava][mrtva povezava]
Viri
[uredi | uredi kodo]- Antonio Natali, Rosso Fiorentino, Silvana Editore, Milano 2006. ISBN 88-366-0631-8