Baltazar Tavčar
| Baltazar Tavčar | |
|---|---|
| Rojstvo | 1560 Štanjel |
| Smrt | 18. november 1625 Laško |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | duhovnik |
Baltazar Tavčar (tudi Tautscher), slovenski protireformacijski duhovnik, * okoli 1560, Štanjel, † 18. november 1625, Laško.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Baltazar Tavčar, nečak ljubljanskega škofa J. Tavčarja je gimnazijo končal v Gradcu, filozofijo (1579-1582) in teologijo (1582-1586) pa je študiral na Dunaju. Službo kaplana je opravljal v raznih župnijah in bil od 1594–1597 župnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in 1597–1625 nadžupnik v Laškem, arhidiakon oglejski, kanonik ljubljanski in apostolski protonotar. Leta 1613 je bil izvoljen za prošta bratovščine M. M. V. Dolorosae v Celju, 1615 član beneficiaticijske komisije, kot tak 1620 v zadevi okoli pripadnosti župnije Šmartno zastopal interese ljubljanske škofije.
Tavčar je predstavnik katoliške obnove v 16. in 17. stoletju. Ko so leta 1586 plemiči najeli protestantskega pridigarja Štefana Kimerlinga in hoteli zgraditi protestsko cerkev v Slovenj Gradcu, je Tavčar, pooblaščen od strica ljubljanskega škofa, takrat tudi cesarjevega namestnika za notranjeavstrijske dežele, to preprečil. Enako odločno je nastopal proti protestantom v Laškem in na celjskem območju.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Lisac Ljubomir Andrej. »Tavčar Baltazar«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
