Pojdi na vsebino

Banjaluka

Banjaluka

Бања Лука
Mesto
Banjaluka
Banjaluka
Grb Banjaluka
Grb
Banjaluka se nahaja v Bosna in Hercegovina
Banjaluka
Banjaluka
Geografski položaj v Bosni in Hercegovini
Koordinati: 44°46′N 17°11′E / 44.767°N 17.183°E / 44.767; 17.183
DržavaZastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
EntitetaRepublika srbska
Upravljanje
 • županDraško Stanivuković (PDP)
Površina
 • Mesto1.232 km2
Nadm. višina
163 m
Prebivalstvo
 • Mesto238.353
 • Gostota243 preb./km2
 • Urbano
350.000 (ocena)
Časovni pasCET
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
78000
Omrežna skupina+387 51
Spletna stranwww.banjaluka.rs.ba

Banjaluka (srbsko Бања Лука) je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini. Banjaluka je tudi prestolnica entitete Republike Srbske in največje mesto Bosanske Krajine. Mesto leži na bregovih reke Vrbas, na kraju, kjer že izgublja lastnosti gorske reke in se nato po ravnini vije do izliva v reko Savo. Vrbas teče po sredini mesta in na mestnem področju se v njega izlivajo pritoki Suturlija, Crkvena in Vrbanja. Mesto je politično, kulturno in gospodarsko središče bosanskih Srbov, ki v mestu danes predstavljajo 90 % prebivalstva.

Hram Hrista Spasitelja

V bližini je Mednarodno letališče Banjaluka. V mestu imata sedež Univerza v Banjaluki in Skupščina Republike srbske, eparhija Srbske pravoslavne cerkve, od 1881 pa ima v njej sedež tudi rimskokatoliška škofija.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Trdnjava Kastel je skozi vse zgodovinske epohe predstavljala najpomembnejšo zgradbo. V njej so bila najdena bogata arheološka odkritja. Prvi najdeni ostanki so iz mlajšega paleolitika. Na ožjem območju Banjaluke so arheološke raziskave pokazale sledi naselij iz nekoliko mlajše, eneolitske dobe. Leta 1974 so odkrili ostanke Badenske kulture.

Rimski vojskovodja Germanik je v prvih letih našega štetja zavzel območje današnje Banjaluke. Na mestu trdnjave je bil postavljen rimski vojaški tabor, imenovan utrdba Kastra (lat. Castra). Pomembno je omeniti, da je skozi to mesto potekala antična prometna pot. Na Antoninovem itinerarju in Peutingerjevi karti, ki določata smer poti Salon-Servicij, je označena postaja Kastra. Antično kulturo je zamenjala civilizacija slovanskih plemen.

Frančiškani so se v Banjaluki naselili že v 14. stoletju, in so v naselju Petričevac, nedaleč od centra mesta, leta 1378 zgradili prvi frančiškanski samostan v tem delu Bosne in Hercegovine.

Prvič je bilo mesto z imenom Banjaluka v zgodovinskih virih omenjeno v listini s 6. februarja 1494 tedanjega ogrskega kralja Vladislava II.[1] kot majhna ogrska utrdba in del novo oblikovane »Jajačke banovine«.

Turki so osvojili Banjaluko leta 1528. Banjaluka je napredovala po zamenjavi avstro-ogrskega okupatorja leta 1878. Nove stavbe so bile zgrajene v slogu neorenesanse, klasicizma in secesije.

Po Sarajevskem atentatu in po začetku druge svetovne vojne je bil v Banjaluki izvajan Veleizdajnički proces v katerem je Avstro-Ogrska sodila najbolj izobraženim Srbom na tem področju. Med njimi je bil tudi eden izmed največjih srbskih zgodovinarjev - Vladimir Ćorović .

Banjaluka je bila bombardirana 9. aprila 1941. Med drugo svetovno vojno so bile številne srbske in judovske družine izgnane iz Banjaluke ali odpeljane v koncentracijsko taborišče. Mesto je bilo osvobojeno 22. aprila 1945.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Trapisti v Banjaluki

[uredi | uredi kodo]

V zgodovini razvoja mesta so imeli posebno vlogo patri trapisti, ki naj bi se v Banjaluki naselili leta 1869, in so nekaj kilometrov iz centra mesta zgradili svoj trapistovski samostan. [1] Veljali so za napredne in globoko verujoče ljudi, ki so tem območju uvedli nove kmetijske kulture, kot so hmelj, repa, različne vrste sadnega drevja in nove, plemenske pasme goveda. V kratkem času so ustvarili velik poljedelski, obrtniški in industrijski kompleks, ki je obsegal mlin, silos, kamnolom, kovačnico, sušilnico sadja, pekarno, klavnico, hleve, tovarno mila, tekstilno tovarno, tiskarno in mizarsko delavnico, pa tudi prvo elektrarno na reki Vrbas.

Zaslužni so bili tudi za nastanek pivovarne, izdelovali so sir trapist, zato veljajo za pionirje tukajšnje industrije.[2]

Gospodska ulica v središču Banjaluke.

Deli naselja

[uredi | uredi kodo]

Ada, Borik, Bulevar, Vrbanja, Kočićev vijenac, Lazarevo (Budžak), Lauš, Nova varoš, Obilićevo (Mejdan), Paprikovac, Petrićevac, Pobrđe, Rosulje, Srpske toplice, Starčevica, Šargovac, Centar in Česma

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Občina Banjaluka

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih
1879 1885 1895 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991
- - - - - - - - - 158.736 183.618 195.692
Narodna sestava prebivalstva po letih
1971[3] 1981[4] 1991[5]
.

skupaj: 158.736

  Srbi 92.465 (58,25 %)
  Hrvati 33.371 (21,02 %)
  Muslimani 24.268 (15,28 %)
  Jugoslovani 4.684 (2,95 %)
  drugi in neznano 3.948 (2,48 %)
.

skupaj: 183.618

  Srbi 93.389 (50,86 %)
  Hrvati 30.442 (16,57 %)
  Muslimani 21.726 (11,83 %)
  Jugoslovani 31.347 (17,07 %)
  drugi in neznano 6.714 (3,65 %)
.

skupaj: 195.692

  Srbi 106.826 (54,61 %)
  Hrvati 29.026 (14,83 %)
  Muslimani 28.558 (14,59 %)
  Jugoslovani 23.656 (12,08 %)
  drugi in neznano 7.626 (3,89 %)

Banjaluka (naselje)

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih
1879 1885 1895 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991
9.560 11.357 13.566 14.800 18.001 22.165 31.223 38.135 50.650 90.831 123.937 143.079
Narodna sestava prebivalstva po letih
1971[3] 1981[4] 1991[5]
.

skupaj: 90.831

  Srbi 41.297 (45,46 %)
  Muslimani 23.411 (25,77 %)
  Hrvati 17.897 (19,70 %)
  Jugoslovani 4.606 (5,07 %)
  drugi in neznano 3.620 (3,98 %)
.

skupaj: 123.937

  Srbi 51.839 (41,82 %)
  Muslimani 20.916 (16,87 %)
  Hrvati 16.314 (13,16 %)
  Jugoslovani 30.318 (24,46 %)
  drugi in neznano 4.550 (3,67 %)
.

skupaj: 143.079

  Srbi 70.155 (49,03 %)
  Muslimani 27.689 (19,35 %)
  Hrvati 15.700 (10,97 %)
  Jugoslovani 22.645 (15,82 %)
  drugi in neznano 6.890 (4,81 %)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Žugman Širnik, Manja (2012). Potepanja po Bosni in Hercegovini. založba Morfem d.o.o. str. 13. COBISS 262643456. ISBN 978-961-6840-73-6.
  2. Žugman Širnik, Manja (2012). Potepanja po Bosni in Hercegovini. založba Morfem d.o.o. str. 14. COBISS 262643456. ISBN 978-961-6840-73-6.
  3. 3,0 3,1 »Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1971« (PDF). stat.gov.rs.
  4. 4,0 4,1 »Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1981« (PDF). stat.gov.rs.
  5. 5,0 5,1 »Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991« (PDF). fzs.ba. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. marca 2016. Pridobljeno 19. aprila 2016.
  • Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)
  • Ljiljana Ševo, Urbanistički razvoj Banje Luke, Zavod za spomenika i kulture i prirode Banja Luka, 1996
  • Maja Tomašević, Banjalučki veleizdajnički proces, Besjeda 2011

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]