Barbarine terme

**Barbarine terme**
	Barbarine terme v Trierju
Unescova svetovna dediščina
Del	Rimski spomeniki, stolnica svetega Petra in Marijina cerkev v Trierju
Lega	Trier, Porenje - Pfalška, Nemčija
Koordinati	49°45′00″N 6°37′49″E / 49.75°N 6.630278°E
Kriterij	Kulturni: (i), (iii), (iv), (vi)
Referenca	367-003
Vpis	1986 (10. zasedanje)
Spletna stran	www.trier-info.de/english/barbara-baths-info
	Lega: Barbarine terme
	[uredi v Wikipodatkih]

Barbarine terme (nemško Barbarathermen) so velik kompleks rimskih term v Augusta Treverorum, današnji Trier, Nemčija. Razteza se na 42.000 kvadratnih metrih in so največje rimske terme severno od Alp.^[1] Skupaj z drugimi znamenitostmi v Trierju je bil kopališki kompleks leta 1986 zaradi svojega zgodovinskega pomena in obsežne arhitekture uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine kot del Rimski spomeniki, stolnica svetega Petra in Marijina cerkev v Trierju.^[2]

Zgodovina

Tloris kopališča Barbara z modernim mostom in rumeno označenim vhodom

Rimsko obdobje

Barbarine terme so bile zgrajene v drugi polovici 2. stoletja n. št. skupaj z izbruhom gradbene dejavnosti, vključno z novim mostom, amfiteatrom in velikim forumom.^[3]^[4] Terme so bile zgrajene, da bi zadostilo naraščajočim potrebam po kopanju v Trierju, ko so kopališča Forum postala premajhna. Barbarine terme so po dokončanju merile 172 m x 240 m in obsegale dva mestna bloka. Njihova velikost je povečala tudi povpraševanje po vodi, ki so jo dobavljali iz Ruwerjevega akvadukta.^[5] Zdi se, da je ta izbruh dejavnosti del razkazovanja bogastva, ki ustreza sedežu rimskega prokuratorja Gallia Belgica Germania Inferior in Germania Superior.^[6] Kopalnice in bazen so bili oblikovani po kopelih iz Severne Afrike.^[7] Ogrevani prostori kopališča so znani po uporabi dvonadstropnega hipokavsta.^[8] Marmorni trup amazonskega bojevnika, ki je zdaj v Landesmuseum Mainz nakazuje, da je bil kompleks term bogato okrašen z uvoženimi kipi iz Italije. V uporabi so ostale do konca 4. stoletja.^[9] Toda kompleks je v zgodnjem 5. stoletju ostal v uporabi, saj je bil Trier med obdobjem preseljevanja ljudstev večkrat oplenjen.^[10]

Kasnejša uporaba

Obsežne ruševine so bile po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva uporabljene za marsikaj. Že v 5. stoletju našega štetja so prepoznavni ostanki stanovanjskih stavb, začetki predmestja svete Barbare. Zgodnjekrščanski nagrobni napisi kažejo na možno merovinško cerkev. Kasneje v srednjem veku so bile v ruševinah nameščene utrdbe, kot je razvidno iz risb Matthäusa Meriana in Alexandra Wiltheima. Po navedbah leta 1611 n. št. so bili ostanki reciklirani kot gradbeni material za izgradnjo jezuitskega kolegija, ki je bil kasneje uničen.

Trenutni ostanki

Ohranili so se le temelji in podzemni servisni rovi, vendar je tehnične podrobnosti kanalizacijskih sistemov, peči, bazenov in ogrevalnega sistema mogoče preučiti bolje kot v drugih dveh kopališčih v Trierju. Najdišče je odprto za obiskovalce, ostanke pa si je mogoče ogledati z brvi, ob mostu pa so ob strani v pomoč obiskovalcem.^[11]

Galerija

Model Auguste Treverorum, ki prikazuje lokacijo Barbarinih term v Trierju ok. 360–370 n. št.
Ok. 1548 iz gravure Matthäusa Meriana, objavljene 1646
Ruševine Barbarine terme, avtor Alexandre Wiltheim, ok. 1620
Ruševine Barbarine terme, avtor Alexandre Wiltheim, ok. 1620
Ruševine Barbarine terme, avtor Alexandre Wiltheim, ok. 1620
Ruševine Barbarine terme, avtor Alexandre Wiltheim, ok. 1620
Konservacija in restavriranje rimskih ruševin (1990)
Konservacija in restavriranje rimskih ruševin (1990)
Terme danes
Speči Kupid v Rheinisches Landesmuseum Trier

Sklici

↑ »Tourist-Information Trier«. www.trier-info.de (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2019. Pridobljeno 22. maja 2022.
↑ »Roman Monuments, Cathedral of St Peter and Church of Our Lady in Trier«. UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Pridobljeno 22. maja 2022.
↑ Sear, Frank (1982). Roman Architecture. Ithaca, NY: Cornell University Press. str. 228. ISBN 0-8014-9245-9.
↑ Goethert, Klaus-Peter (2003). Römerbauten in Trier. Regensburg: Schnell & Steiner. str. 76–105. ISBN 3-7954-1445-8.
↑ Kuhen, Hans-Peter (2001). Das Römische Trier. Verlag Theiss. ISBN 3806215170.
↑ Wightman, Edith Mary (1971). Roman Trier and the Treveri. New York: Praeger Publishers. str. 82–85.
↑ »Barbarathermen«. Rheinisches Landesmuseum. Rheinisches Landesmuseum. Pridobljeno 19. januarja 2023.
↑ Yegul, Fikret (2010). Bathing in the Roman World. Cambridge: Cambridge University Press. str. 83. ISBN 978-0-521-54962-2.
↑ Gwatkin Jr., William E. (1933). »Roman Trier«. The Classical Journal. 29 (1): 6.
↑ »Explore the excavation of Roman Baths«. Visit World Heritage. Pridobljeno 20. januarja 2023.
↑ »THE BARBARA BATHS«. Trier Tourism and Marketing. Pridobljeno 21. januarja 2023.

Literatura

Heinz Cüppers: Die Barbarathermen. In: H. Cüppers (Hrsg.): Die Römer in Rheinland-Pfalz. Lizenzausgabe, Nikol, Hamburg 2002, ISBN 3-933203-60-0, S. 616–620.
Sabine Faust: Barbarathermen. In: Rheinisches Landesmuseum Trier (Hrsg.): Führer zu archäologischen Denkmälern des Trierer Landes (= Schriftenreihe des Rheinischen Landesmuseums Trier. Bd. 35). Trier 2008, ISBN 978-3-923319-73-2, S. 40f.
Thomas Fontaine: Die Barbarathermen. In: Hans-Peter Kuhnen (Hrsg.): Das römische Trier (= Führer zu archäologischen Denkmälern in Deutschland. Bd. 40). Konrad Theiss, Stuttgart 2001, ISBN 3-8062-1517-0, S. 102–113.
Klaus-Peter Goethert: Die Barbarathermen. In: Römerbauten in Trier (= Führungsheft Edition Burgen, Schlösser, Altertümer Rheinland-Pfalz. Nr. 20). Schnell & Steiner, Regensburg 2003, ISBN 3-7954-1445-8, S. 76–105.
Günther Stanzl, Michael Dodt, Die Barbarathermen in Trier. Ein neues Projekt der Bauforschung – Restaurierung und Präsentation, Die Denkmalpflege, Band 63, št.1, Deutscher Kunstverlag, Berlin, 2005, str. 39–54
Winfried Weber: Trier, Barbarathermen (= Führer der Verwaltung der staatlichen Burgen, Schlösser und Altertümer Rheinland-Pfalz. Nummer 6). Landesamt für Denkmalpflege, Mainz 1976 (Neuauflage ebenda 1993).

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Barbarine terme.

[TrierInfo-1] »Tourist-Information Trier«. www.trier-info.de (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2019. Pridobljeno 22. maja 2022.

[unesco-2] »Roman Monuments, Cathedral of St Peter and Church of Our Lady in Trier«. UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Pridobljeno 22. maja 2022.

[3] Sear, Frank (1982). Roman Architecture. Ithaca, NY: Cornell University Press. str. 228. ISBN 0-8014-9245-9.

[auto2-4] Goethert, Klaus-Peter (2003). Römerbauten in Trier. Regensburg: Schnell & Steiner. str. 76–105. ISBN 3-7954-1445-8.

[5] Kuhen, Hans-Peter (2001). Das Römische Trier. Verlag Theiss. ISBN 3806215170.

[6] Wightman, Edith Mary (1971). Roman Trier and the Treveri. New York: Praeger Publishers. str. 82–85.

[7] »Barbarathermen«. Rheinisches Landesmuseum. Rheinisches Landesmuseum. Pridobljeno 19. januarja 2023.

[8] Yegul, Fikret (2010). Bathing in the Roman World. Cambridge: Cambridge University Press. str. 83. ISBN 978-0-521-54962-2.

[auto1-9] Gwatkin Jr., William E. (1933). »Roman Trier«. The Classical Journal. 29 (1): 6.

[10] »Explore the excavation of Roman Baths«. Visit World Heritage. Pridobljeno 20. januarja 2023.

[11] »THE BARBARA BATHS«. Trier Tourism and Marketing. Pridobljeno 21. januarja 2023.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

p p u Kraji svetovne dediščine v Nemčiji
Severna Nemčija	ADGB Trade Union School Mestna hiša in Rolandov kip na mestnem trgu v Bremnu Tovarna Fagus v Alfeldu Arheološki mejni kompleks Hedeby in Danevirke Stolnica in bazilika svetega Mihaela v Hildesheimu Muzejski otok v Berlinu Hanzeatsko mesto Lübeck Palače in parki v Potsdamu in Berlinu Berlinska modernistična stanovanjska naselja Rudnik v Rammelsbergu, staro mestno jedro Goslarja in vodno gospodarstvo v Oberharzu Hamburški Speicherstadt in zgodovinska trgovska četrt s hišo Chile Staro mestno jedro Stralsunda in Wismarja
Centralna Nemčija	Bauhaus in njegova območja v Weimarju, Dessauu in Bernauu Vrtno kraljestvo Dessau-Wörlitz Rudarska regija Erzgebirge / Krušnohoří¹ Spomeniki Martina Lutra v Eislebnu in Wittenbergu Muskauer Park / Park Mużakowski² Naumburška stolnica Samostanska cerkev, grad in staro mestno jedro Quedlinburga Grad Wartburg Klasični Weimar Operna hiša mejne grofije Judovsko-srednjeveška dediščina v Erfurtu
Zahodna Nemčija	Aachenska stolnica Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl Gorski park Wilhelmshöhe Stolnica v Kölnu Karolinški westwerk in Civitas Corvey Kulturna krajina doline zgornjega in srednjega Porenja Mesto Trier Stolnica v Speyerju Judovski dvor, Speyer, Worms in Mainz Velika zdraviliška mesta Evrope⁸ Železarna Völklingen Rudarsko-industrijsko območje Zollverein v Essnu
Južna Nemčija	Samostan Lorsch Dela arhitekta Corbusierja Sistem upravljanja voda v Augsburgu Staro mestno jedro Bamberga Jame in ledenodobna umetnost v Švabski Juri Mathildenhöhe Darmstadt Limes⁷ Meja Rimskega cesarstva:³ Limes Germanicus & Rhaetian Limes Samostanski kompleks Maulbronn Samostanski otok Reichenau Staro mestno jedro Regensburga s predelom Stadtamhof Romarska cerkev v Wiesu Prazgodovinska kolišča okoli Alp⁴ Rezidenca Würzburg z dvornimi vrtovi
Naravna dediščina	Najdišče fosilov v jami Messel Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji⁵ Vatsko morje⁶
¹ V skupni rabi s Češko ² V skupni rabi s Poljsko ³ V skupni rabi z Združenim kraljestvom ⁴ V skupni rabi z Avstrijo, Francijo, Italijo, Slovenijo in Šviso ⁵ V skupni rabi z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Francijo, Italijo, Severno Makedonijo, Poljsko, Romunijo, Slovško, Slovenijo, Španijo, Švico in Ukrajino ⁶ V skupni rabi z Nizozemsko in Dansko ⁷ V skupni rabi z Avstrijo in Slovaško ⁸ V skupni rabi s Francijo, Avstrijo, Belgijo, Češko, Italijo, Združenim kraljestvom